APDEJT.si

Ameriški kmetje se zaradi trgovinske vojne, ki jo je sprožil predsednik Donald Trump, soočajo s težkimi izzivi. Bela hiša načrtuje paket pomoči za reševanje tega ključnega sektorja. Hkrati pa je Trumpova politika, posebej uvedba dajatev, tarča kritik s strani uredništva Wall Street Journala, ki jo označuje za "samouničujočo norost". Kritiki poudarjajo, da Trumpove poskuse ponovnih pogajanj o trgovinskih sporazumih spremljajo negativni učinki na ameriško gospodarstvo.

V Palermu umetnost izpodbija Trumpovo retoriko o migracijah, ki jo je izrazil na zasedanju OZN. Trump je izjavil, da bo država propadla, če ne bodo ustavili ljudi, ki jih še niso videli in z njimi nimajo nič skupnega. Medtem pa v ZDA politični triler, ki ga je napisal Mišel Golberg za New York Times, prikazuje protimigrantsko miselnost skozi lik vojaka Stivena Lokdžouja, kar odraža trenutno družbeno klimo.

Izrael je nadaljeval z bombardiranjem Gaze, pri čemer so bili ranjeni številni Palestinci, vključno z otroki, v bližini šole al-Rum. Izraelski minister za notranjo varnost Itamar Ben-Gvir se je pohvalil o zlorabah aktivistov flotile Sumud v izraelskih zaporih. Izrael je prestregel mednarodno flotilo Global Sumud, ki je poskušala dostaviti pomoč Gazi, in zasegel 40 ladij in čolnov. Med aretiranimi člani posadke so bili tudi Poljaki, za katere so bile objavljene nove informacije.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja manj kot mesec dni po imenovanju, Emmanuel Macron pa je njegov odstop sprejel. Lecornu je dejal, da 'pogoji za nadaljnje opravljanje funkcije niso bili več izpolnjeni'. Do odstopa je prišlo kmalu po predstavitvi nove vlade in je Francijo pahnilo v politično krizo.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil manj kot 24 ur po imenovanju svoje vlade, manj kot mesec dni po prevzemu položaja. Predsednik Emmanuel Macron je njegov odstop sprejel, kar je še poglobilo politično krizo v državi. Marine Le Pen je po odstopu ponovila pozive k razpustitvi Narodne skupščine in zahtevala referendum.

Članki obravnavajo različne teme, vključno s primerjavami med Izraelom in Južno Afriko v času apartheida, političnimi programi v Italiji in naraščajočim antisemitizmom. En članek trdi, da zgodovina ponuja neprijetna ogledala, pri čemer se osredotoča na podobnosti med Izraelom pod vodstvom Netanjahuja in Južno Afriko v času apartheida. Drugi članek analizira politični program Elly Schlein v Italiji. Nadalje, članek poroča o porastu antisemitizma in sovražnih dejanj proti Judom, zlasti po 7. oktobru.

Španska aktivistka Reyes Rigo je še vedno pridržana v Izraelu. Izraelski veleposlanik v Italiji Jonathan Peled je izjavil, da namen flote ni bil dostava pomoči v Gazo. V Italiji so poročali o porastu antisemitizma od 7. oktobra.

Mary E. Brunkow, Fred Ramsdell in Shimon Sakaguchi so prejeli Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za leto 2025 za odkritja o periferni imuniteti, natančneje o tem, kako se imunski sistem izogne napadanju telesnih tkiv preko mehanizmov imunske tolerance. Nagrado je podelila Nobelova skupščina Karolinska inštituta.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil le nekaj ur po predstavitvi svoje vlade, njegov odstop pa je sprejel predsednik Emmanuel Macron. Lecornu naj bi dejal, da ne more biti premier, če niso izpolnjeni določeni pogoji, kar nakazuje na odpor proti njegovi vladi. Po imenovanju Lecornujeve vlade so se pojavile kritike, zlasti s strani Bruna Retailleaua, ki je napovedal možnost odstopa, čemur so sledili tudi drugi člani stranke Les Républicains, ki so prav tako grozili z izstopom. Macron je izgubil že tretjega premierja v manj kot enem letu, kar izpostavlja krhkost vlade.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja dan po imenovanju vlade. Razlog za odstop so bile ostre kritike glede sestave vlade, ki po mnenju kritikov ni prinesla želenih sprememb. Marine Le Pen je Lecornujev odstop pozdravila kot razumno potezo. Lecornu je ob odstopu izrazil obžalovanje nad strankarskimi apetitami, ki so se pojavile med sestavljanjem vlade.

Sébastien Lecornu, novi francoski premier, je za ministra financ imenoval Rolanda Lescureja, tesnega zaveznika predsednika Emmanuela Macrona. Politični tekmeci že grozijo s hitrim strmoglavljenjem vlade, če bo to potrebno.

Donald Trump je opozoril Hamas, da mu grozi popolno uničenje, če se ne bo odpovedal oblasti v Gazi. Hkrati naj bi kritiziral Netanjahuja zaradi njegove negativnosti v telefonskem pogovoru. Hamas je zanikal Netanjahujeve trditve o umiritvi razmer v Gazi. Govori se o Trumpovem načrtu, ki ga je Hamas sprejel, vendar se ne bo razorožil. Rubio meni, da brez izpustitve vseh talcev ne bo miru in ne bo državnosti.

Donald Trump naj bi pritiskal na Izrael in Hamas, da bi v nekaj dneh dosegli dogovor o Gazi, ki bi privedel do izpustitve talcev in končanja vojne. Netanjahu je izrazil zadržanost glede uspešnosti dogovora in opozoril, da ne more zagotoviti, da bo Hamas izpustil talce. Trump naj bi v primeru neuspeha dogovora obljubil popolno podporo Izraelu. Jared Kushner in Steve Witkoff naj bi na Sinaju dokončala dogovor o Gazi. Izraelski premier je poslal svojega zaupnika na pogajanja, delegacijo Hamasa pa naj bi vodil nekdo, ki je bil pred tremi tedni...

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril napotitev 300 pripadnikov Nacionalne garde v Chicago, kar je potrdila tiskovna predstavnica Bele hiše. Ta odločitev prihaja v času, ko je sodišče blokiralo Trumpov ukaz o napotitvi Nacionalne garde v Portland. Guverner Illinoisa, J.B. Pritzker, je potrdil, da se Trump pripravlja na federalizacijo približno 300 pripadnikov Nacionalne garde Illinoisa v Chicagu. Že nekaj tednov poteka spor med Trumpom in Chicagom glede napotitve Nacionalne garde, pri čemer se mesto in zvezna država upirata temu ukrepu.

Po svetu so potekali množični propalestinski protesti, vključno s protesti v Amsterdamu, kjer je sodelovalo 250.000 ljudi, Istanbulu in Beogradu, kjer so protestniki izrazili podporo Palestincem in obsodili izraelski genocid v Gazi ter vlogo Vučića pri tem. V Amsterdamu so bili prisotni tudi predstavniki judovskih skupin. V Združenem kraljestvu so okrepili policijske pristojnosti za omejevanje protestov po aretaciji 500 pro-palestinskih protestnikov v Londonu, kar je Amnesty International UK kritiziral. Pakistanski emir je posvaril pred odstopanjem od pakistanske politike do Palestine.

V Egiptu so potekali pogovori med Izraelom in Hamasom, pri čemer sta bila prisotna tudi Trumpov zet in Witkoff. Hamas je zanikal Netanjahujeve trditve o deeskalaciji v Gazi. Pristaniški delavci v državah NATO so blokirali ladje v znak protesta proti izraelskemu genocidu v Gazi. Tracy-Ann Oberman je bila obtožena antisemitizma zaradi izjav o vzklikih "Smrt IDF". V izraelskih bombardiranjih je bilo ubitih 19 Palestincev.

V Amsterdamu je na protestu proti vojni v Gazi sodelovalo več sto tisoč ljudi, ki so pozivali nizozemsko vlado k ostrejšemu stališču do Izraela. V Barceloni se je protest proti izraelski politiki sprevrgel v nasilje, pri čemer je bilo ranjenih 20 policistov in aretiranih več ljudi. V Tel Avivu so potekali protesti podpornikov družin izraelskih talcev, ki jih zadržuje Hamas, s pozivi k ustavitvi vojne in izpustitvi talcev. V Manchestru pa so se pojavila pisma glede napada na sinagogo in pravice do protesta, ki opozarjajo na napačno enačenje sionizma z judovstvom.

V Rimu je potekal velik propalestinski protest v podporo Gazi, ki ga je organizirala palestinska skupnost. Med protestom so udeleženci oskrunili spomenik papeža Janeza Pavla II. s protiverskimi napisi in simboli. Protest je potekal od Porta San Paolo do Piazza di Porta San Giovanni, organizatorji pa so pričakovali veliko udeležbo. Policija je sprejela varnostne ukrepe, da bi zagotovila varnost vseh.

Po poročanju CBS News naj bi Benjamin Netanyahu osebno odobril vojaško operacijo z droni in zažigalnimi bombami proti humanitarni flotilji, ki je bila namenjena v Gazo in na kateri je bila tudi Greta Thunberg. Ob tem so italijanski aktivisti, ki so se vrnili iz flotilje, poročali o brutalnem ravnanju izraelskih sil, ki naj bi jih obravnavale kot teroriste.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da bi dobava ameriških raket Tomahawk Ukrajini za dolge napade globoko v Rusijo uničila odnose med Moskvo in Washingtonom. Opozorilo je bilo objavljeno po tem, ko so se pojavile informacije o morebitni dobavi teh raket Ukrajini. Putin je dejal, da bi takšno dejanje zahtevalo neposredno vojaško vpletanje ZDA in povečalo napetosti med državama.