APDEJT.si

Posebni odposlanec Vladimirja Putina, Kiril Dmitrijev, je med pogovori v ZDA poudaril, da je rešitev konflikta v Ukrajini možna le z odpravo njegovih temeljnih vzrokov. Rusija je obsodila poskuse spodkopavanja konstruktivnega dialoga z ZDA. Na pogovore je prinesel čokoladne bombone s Putinovimi citati, med drugim tudi citat "Ruske meje se nikjer ne končajo".

Ameriški predsednik Donald Trump je zaostril sankcije proti ruskim naftnim družbam, kot sta Rosneft in Lukoil, zaradi nezadovoljstva s počasnim napredkom pri končanju vojne v Ukrajini. Srečanje s Putinom v Budimpešti je bilo odpovedano. Kljub pričakovanju, da bodo sankcije zmanjšale ruske prihodke od nafte, Putin ostaja neomajen in poudarja, da se Rusija ne bo uklonila pritisku. Kitajska in Indija naj bi zmanjšali uvoz ruske nafte. Bela hiša sporoča, da Trump želi od Putina dejanja in ne le besed.

Po ruskem testiranju jedrske rakete Burevestnik je Donald Trump kritiziral Vladimirja Putina in zatrdil, da ima ZDA orožje, ki je še bolj grozljivo in bližje ruskim obalam. Trump je okrepil pritisk z naftnimi sankcijami, zaradi katerih naj bi Putin že čutil bolečino. Medtem so strokovnjaki opozorili na pomanjkljivosti novega ruskega orožja, ki naj bi bilo 20-krat močnejše od bombe, odvržene na Hirošimo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron ostaja "zaskrbljen" zaradi Hamasa kljub izjavam o Gazi. Donald Trump je v Egiptu podpisal dogovor glede Gaze in nakazal, da je Hamas dobil začasno zeleno luč za nadzor nad Gazo. Medtem pa izraelski minister obtožuje Hamas hudih kršitev dogovora o izpustitvi talcev. Hamas izvaja val usmrtitev v Gazi, kot razlog navaja kriminal in varnostne pomisleke.

Članki opozarjajo na morebitno povečanje ruske agresije v Evropi. Institut za študij vojne (ISW) svari, da bi prekinitev ognja v Ukrajini omogočila Vladimirju Putinu, da hitreje ogrozi NATO, kot pričakujejo evropski voditelji. Rusija naj bi imela načrte za širitev konflikta izven Ukrajine. Kljub temu generalni sekretar Nata, Mark Rutte, pomirja evropsko javnost, saj je vojaška moč Nata "neskončno" večja od ruske. Ruski vojaški strokovnjak Aleksej Leonkov pa ocenjuje, da so Natove vojaške vaje protirusko usmerjene.

V Egiptu so se začela posredna pogajanja med Izraelom in Hamasom, ki temeljijo na načrtu, ki ga podpirajo ZDA, z namenom končati skoraj dveletno vojno v Gazi in na Zahodnem bregu. Obe strani sta načeloma podprli splošna načela načrta in iščeta pojasnila o ključnih podrobnostih.

Vladimir Putin je nadziral načrtovane vaje ruskih strateških jedrskih sil, ki so vključevale izstrelitve raket. Vaje so potekale v času, ko so ZDA napovedale preložitev načrtovanega drugega vrha med Putinom in Trumpom. Rusija se sooča z različnimi težavami, poleg mirovnih pogajanj.

Donald Trump je pozval ukrajinskega predsednika Zelenskega, naj se dogovori in konča konflikt z Rusijo. Kot razlog za izbiro Madžarske za srečanje s Putinom je navedel dobre odnose z madžarskim premierjem Orbanom. Ukrajinski uradniki so izrazili potrebo po motivaciji Putina za resne mirovne pogovore. Trump naj bi Zelenskemu rekel, da ne želi Ukrajini prodati raket Tomahawk.

Pred desetimi leti so usklajeni teroristični napadi spremenili Pariz v prizorišče groze. Streljanje na terasah kavarn, eksplozije ob stadionu in pokol v koncertni dvorani Bataclan so zahtevali 132 življenj in na stotine ranjenih.

Ruska FSB je v Moskvi aretirala 45-letnega moškega, osumljenega državne izdaje. Osumljenec je zbiral podatke o ruskih vojakih in načrtoval sabotažo na železniški postaji v moskovski regiji po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Beli hiši. Med pogovori je Trump izpostavil, da imajo Združene države Amerike težave z dobavo raket Tomahawk, ki jih Ukrajina potrebuje za obrambo.

Ruska FSB je sporočila, da je preprečila poskus ukrajinske obveščevalne službe in britanskih specialcev, da bi ugrabili rusko letalo MiG-31, opremljeno z raketo Kinžal, in ga uporabili za provokacijo proti Natu. Po navedbah FSB naj bi ukrajinska stran načrtovala preusmeritev letala na Natovo letalsko bazo v Romuniji, kjer bi ga sestrelile lokalne sile. Pilotu so obljubljali nagrado, ki je vključevala pivo v Münchnu in ženske. FSB trdi, da je bil cilj provokacija, ki bi ustvarila razlog za popolno vojno med EU in Rusijo.

Rusija je izvedla obsežen nočni napad na Ukrajino z droni in raketami, pri čemer je umrlo najmanj pet civilistov. Napad je ciljal na civilno infrastrukturo in povzročil izpade električne energije. Rusija naj bi s tem prikrivala neuspešno poletno ofenzivo. Napadi so bili usmerjeni tudi na ukrajinska obrambna podjetja in energetsko infrastrukturo. EU je obsodila ruske napade na civiliste in infrastrukturo ter ponovila podporo Ukrajini.

Izrael je bolnišnicam v Gazi vrnil trupla 30 Palestincev v zameno za posmrtne ostanke dveh izraelskih talcev. Hamas je doslej vrnil posmrtne ostanke 17 od 28 trupel, ki bi jih moral vrniti ob začetku premirja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v petek v Washingtonu, kjer naj bi razpravljala o dobavi raket Tomahawk Ukrajini. Trump je omenil možnost, da bi rakete najprej prodal državam NATO, ki bi jih nato posredovale Ukrajini.

Donald Trump je ukazal Pentagonu, naj začne testirati jedrsko orožje, da bi dohitel Kitajsko in Rusijo, kar je sprožilo zaskrbljenost generalnega sekretarja ZN Guterresa, ki opozarja na nevarnosti takšnega početja. Testiranje naj bi se ponovno začelo po 33 letih premora, odločitev pa je bila sprejeta tik pred srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Podpredsednik JD Vance je zagovarjal potezo z obrazložitvijo, da je testiranje potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja ameriškega jedrskega orožja.

V Gazi je prišlo do hudih spopadov med Hamasom in drugimi oboroženimi skupinami, v katerih je umrlo najmanj 27 ljudi. Spopadi so se začeli po prekinitvi izraelske vojne, pri čemer naj bi se klan Doghmush boril proti Hamasu. Dogajanje meče senco dvoma na zahteve po razorožitvi Gaze.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker se mu trenutni čas za to ne zdi primeren in zaradi pomanjkanja napredka v diplomatskih prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav je srečanje odpovedal, ga namerava izpeljati kasneje.

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da boj v Gazi in regiji še ni končan in obljubil, da si bo prizadeval za vrnitev vseh talcev. Ob tem je poudaril, da bo Izrael dosegel vse cilje vojne v Gazi in da bodo obračunali vsako škodo.