Ameriška vojska je 3. januarja 2026 po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedla obsežno vojaško operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju tujih medijev so ju z letalom prepeljali v New York, kjer se pred zveznim sodiščem spopadata z obtožbami narkoterorizma in trgovine z mamili. Operacija, ki je zahtevala med 40 in 100 civilnih žrtev, je sprožila val mednarodnih kritik, medtem ko Trumpova administracija napoveduje začasno prevzemo upravljanja Venezuele in njenih naftnih rezerv. Nekdanji visoki ameriški uradniki za nacionalno varnost so dejanje označili za nepremišljeno in opozorili na odsotnost dolgoročne strategije, kar bi lahko destabiliziralo celotno Latinsko Ameriko. V Južni Koreji so se v uradu predsednika vlade pojavile napetosti, potem ko se je eden od visokih uradnikov udeležil protestov pred ameriškim veleposlaništvom v Seulu in operacijo označil za »nasilno grozodejstvo«. Kritiki Trumpu očitajo, da so pravi motivi za napad gospodarski interesi oziroma nadzor nad venezuelskimi naftnimi polji, ne pa boj proti kriminalu. Organizacija Human Rights Watch je opozorila, da ameriško posredovanje resno ogroža človekove pravice in pravico Venezuelcev do samoodločbe. Medtem ko administracija vztraja pri upravičenosti pregona Madura, mednarodni analitiki svarijo pred novimi podobnimi posegi, saj so ameriški uradniki že nakazali možnost vojaških operacij v Mehiki, na Kubi in v Kolumbiji. V Združenih državah Amerike se medtem krepijo razprave o predsednikovi sposobnosti za vodenje države, saj je bila operacija izvedena brez predhodne odobritve kongresa.

Sirsko ministrstvo za obrambo je v petek razglasilo enostransko premirje v Alepu po treh dneh intenzivnih spopadov med vladnimi silami in kurdskimi borci, ki so povzročili beg več kot 140.000 ljudi. Dogovor o prekinitvi ognja, ki je začel veljati ob 3. uri zjutraj, je predvideval šesturni časovni okvir, v katerem bi kurdski borci soseske Šejk Maksud, Ašrafija in Bani Zeid zapustili le z osebnim lahkim orožjem pod varstvom vladnih sil. Po navedbah sirske vlade bi evakuiranim borcem zagotovili varen prehod na severovzhod države, ki je pod nadzorom Sirskih demokratičnih sil (SDF). Kljub prizadevanjem za umiritev razmer so kurdske oblasti v Alepu pogoje premirja ostro zavrnile in poziv k umiku označile za zahtevo po kapitulaciji. Lokalni sveti so v uradni izjavi poudarili, da bodo soseske branili pred vladnimi silami, sirske oblasti pa obtožili predhodnega intenzivnega obstreljevanja. Poročila s terena kažejo, da se evakuacija ni začela, saj so avtobusi, pripravljeni za prevoz borcev, ostali prazni tudi po izteku določenega roka, sirske varnostne sile pa so medtem že začele prodirati v dele soseske Ašrafija. Posebni odposlanec Združenih držav Amerike za Sirijo, Tom Barrack, je pozdravil napoved premirja in se zahvalil vsem vpletenim stranem za prizadevanja pri zaustavitvi sovražnosti. Spopadi so izpostavili globoka nesoglasja med novo islamistično vlado premierja Ahmeda al-Šaraje in kurdskimi silami, ki se upirajo poskusom centralizacije vojaške oblasti. Medtem ko se humanitarna kriza zaradi tisočev razseljenih civilistov poglablja, ostaja vprašljivo, ali bo premirje ob zavrnitvi pogojev s strani kurdskih borcev vzdržalo.

Kim Džong Un je v pismu Vladimirju Putinu obljubil trajno in brezpogojno podporo vsem njegovim politikam in odločitvam. Severna Koreja nadaljuje z vojaško in strateško podporo Rusiji.

Trumpova administracija je zasegla več sankcioniranih tankerjev, ki so prevažali venezuelsko nafto, in napovedala načrte za prodajo do 50 milijonov sodčkov te nafte, ki je bila zaradi ameriške blokade ujeta v Venezueli. Razkrita je bila anketa Daily Maila, ki je razkrila mnenje Američanov o Trumpovi motivaciji za odstranitev Nicolása Madura z oblasti. Pojavile so se tudi trditve, da je Trumpova administracija nezakonito ugrabila venezuelskega voditelja države, Marco Rubio pa je grozil.

Donald Trump je ponovno zagrozil z zavzetjem Grenlandije od Danske, celo z možnostjo vojaške okupacije. Politični znanstveniki so ga kritizirali zaradi 'obsežnih' posegov v zasebni sektor. Na obletnico napada na Kapitol pa je Trump napadel transspolne osebe. Poudaril je tudi, da potrebuje zmago republikancev na vmesnih volitvah.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

Faustin-Archange Touadéra je bil ponovno izvoljen za predsednika Srednjeafriške republike, s čimer si je zagotovil tretji mandat po večinski zmagi na predsedniških volitvah prejšnji mesec. Začasni rezultati so to potrdili, kljub temu da je glavna opozicijska koalicija volitve bojkotirala. Touadéra je znan kot eden izmed najbližjih zaveznikov Rusije v Afriki.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je v nedeljo zbralo več sto ljudi, ki so se s tiho procesijo in mašo poklonili žrtvam uničujočega požara v lokalu Le Constellation. Tragedija, ki se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah novega leta, je po zadnjih podatkih zahtevala 40 življenj, več kot sto ljudi pa je bilo poškodovanih. Med žrtvami so tudi najstniki, stari komaj 14 ali 15 let, kar je še dodatno pretreslo lokalno skupnost in obiskovalce elitnega letovišča. Svojci in prijatelji so se v mrazu sprehodili skozi ulice letovišča do improviziranega spomenika v bližini pogorelega bara. Procesija se je začela po maši v nabito polni cerkvi, ki so se je udeležili številni pretreseni starši in mladostniki. Identifikacija žrtev ostaja izjemno zahtevna zaradi stopnje opeklin, kar podaljšuje agonijo družin, ki čakajo na uradne potrditve o usodi svojih bližnjih. Po navedbah tožilstva so požar najverjetneje povzročile goreče sveče, ki so vžgale strop v kletnih prostorih lokala. Švicarske oblasti so zaradi dogodka sprožile obsežno preiskavo. Upravljavca bara sta že pod drobnogledom kriminalistov zaradi suma storitve kaznivega dejanja uboja iz malomarnosti. Dogodek je sprožil razprave o varnostnih standardih v nočnih klubih in uporabi pirotehničnih sredstev v zaprtih prostorih, medtem ko se letovišče sooča z eno najhujših tragedij v svoji zgodovini.

Benjamin Netanyahu je opozoril Iran pred hudimi posledicami v primeru izraelskega napada in izrazil usklajenost z Donaldom Trumpom glede politike do Irana. Iranski uradniki se bojijo obnovljenega izraelskega napada. Izraelski varnostni strokovnjaki ocenjujejo, da trenutni protesti v Iranu nimajo dovolj moči, da bi strmoglavili režim, kljub agresivnejši strategiji predsednika Trumpa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sklopu kadrovskih sprememb, ki so potekale pred obiskom Pariza, zamenjal vodjo varnostne službe SBU Vasilija Maljuka. Maljuk naj bi se po novem posvetil posebnim operacijam. Poleg tega je Zelenski imenoval nekdanjo kanadsko finančno ministrico Chrystio Freeland za ekonomsko svetovalko.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim osebam, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Donald Trump je izjavil, da ameriški uradniki za nacionalno varnost so ugotovili, da Ukrajina ni ciljala rezidence Vladimirja Putina v napadu z dronom, kot je trdil Kremelj.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo več kot 1200 ljudi. Donald Trump je ponovno zagrozil z napadom na Iran, če bo režim nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Donald Trump je sprožil vojaški napad na Venezuelo, vključno z bombardiranjem Caracasa in zajetjem predsednika Nicolása Madura, ki je bil odpeljan v zapor v Brooklynu. Nobelova nagrajenka je podprla Trumpovo 'pogumno' potezo, a opozorila na novega začasnega voditelja, ki ga podpira Trump. Trumpovi podporniki so bili navdušeni nad napadom. Medtem je Björk pozvala k neodvisnosti Grenlandije, medtem ko se je Trumpova obsedenost z prevzemom Grenlandije nadaljevala.

V Parizu se je zaključilo sojenje desetim obtoženim zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron. Obtoženi so bili zaradi širjenja teorij zarote, da naj bi bila prva dama rojena kot moški.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Strokovnjaki so pojasnili, da je bil zajem venezuelskega predsednika Madura zapleten, a uspešen vojaški podvig. V ZDA je Madurovo zajetje povzročilo delitve, saj ga republikanci podpirajo, demokrati pa mu nasprotujejo zaradi pomanjkanja odobritve kongresa. Južnokorejski strokovnjaki menijo, da Trump podobnega scenarija ne bo uporabil proti Kim Jong-unu. Maduro se je s soprogo pojavil na sodišču v New Yorku. Zajem sproža pravna vprašanja o tem, ali je šlo za aretacijo beguncev ali dejanje vojne.

Eva Schloss, preživela iz Auschwitza in polsestra Anne Frank, je umrla 3. januarja 2026 v Londonu, stara 96 let. Njena fundacija je sporočila novico o njeni smrti. Kralj Karel III. je izrazil sožalje ob njeni smrti in poudaril njen prispevek k ohranjanju spomina na holokavst.

Švicarska policija je identificirala 24 od 40 žrtev požara v baru v Crans-Montani, vključno z 11 mladoletniki in šestimi tujimi državljani. Prav tako so identificirali vseh 116 ljudi, ki so bili v požaru poškodovani.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, se je odvila po mesecih stopnjevanja pritiskov in tajnega načrtovanja. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila proti Maduru in njegovi soprogi vložena nova obtožnica v južnem okrožju New Yorka. Po navedbah generalne tožilke Pam Bondi bosta obtoženca »občutila ves gnev ameriškega pravosodja«. Medtem ko v delih venezuelske diaspore in nekaterih latinskoameriških državah poročajo o proslavljanju, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele. V samem Caracasu so po napadih, ki so zahtevali najmanj 40 žrtev, razglasili izredne razmere, vodenje države pa je začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za barbarsko ugrabitev.