Severna Koreja je v zgodnjih jutranjih urah izstrelila več balističnih raket v Japonsko morje, kar predstavlja prvo tovrstno provokacijo v letošnjem letu. Po podatkih združenega načelstva štabov južnokorejske vojske so rakete, izstreljene iz bližine Pjongjanga, preletele približno 900 kilometrov, preden so padle v vodo zunaj japonskega izključnega ekonomskega območja. Dogodek se je zgodil le dva meseca po zadnjem preizkusu balističnih raket kratkega dosega, ki ga je Pjongjang izvedel 7. novembra lani. Izstrelitev sovpada z začetkom državniškega obiska južnokorejskega predsednika Leeja na Kitajskem, kjer naj bi se s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom pogovarjal o denuklearizaciji Korejskega polotoka. Analitiki ocenjujejo, da gre za premišljeno dejanje, s katerim želi severnokorejski režim uveljaviti svojo prisotnost pred vrhom v Pekingu. Hkrati je do izstrelitve prišlo neposredno po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump objavil novico o odstavitvi venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar nakazuje na poskus Severne Koreje, da Združenim državam Amerike pokaže svojo vojaško premoč v primerjavi z drugimi nasprotnicami Washingtona. Urad predsednika Južne Koreje je ostro obsodil dejanje kot kršitev resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov in zahteval takojšnjo prekinitev vseh provokacij. Obveščevalne službe Južne Koreje in ZDA v sodelovanju z Japonsko trenutno izvajajo podrobno analizo tehničnih specifikacij izstreljenih projektilov, medtem ko vojska ostaja v stanju visoke pripravljenosti.

Indijski premier Narendra Modi je v soboto v kulturnem kompleksu Rai Pithora v New Delhiju uradno odprl mednarodno razstavo z naslovom Luč in lotos: Relikvije prebujenega. Osrednji del razstave so sveti dragulji in relikvije iz nahajališča Piprahwa, ki so se v Indijo vrnili po več kot stoletju. Premier Modi je dogodek označil za trenutek ponosa, spoštovanja in ponovne kulturne povezave, saj so bili predmeti repatriirani po 127 letih, odkar so jih v kolonialnem obdobju odstranili z njihovega izvornega mesta. Razstava prvič združuje dragulje Piprahwa, ki so bili nedavno vrnjeni iz tujine, z avtentičnimi arheološkimi materiali, ki jih hranita Narodni muzej v New Delhiju in Indijski muzej v Kolkati. Relikvije, ki so bile odkrite leta 1898, so ključnega pomena za proučevanje zgodnjega budizma, saj najdišče Piprahwa arheologi povezujejo s starodavnim Kapilavastujem. Gre za kraj, kjer naj bi Gautama Buda preživel svoja zgodnja leta, kar daje razstavljenim predmetom, vključno z več kot 300 dragimi kamni in okraski, izjemen zgodovinski in verski pomen.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na ključni položaj vodje predsednikovega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Ta strateška poteza prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in drznih figur ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka, ki je odstopil po lanskem korupcijskem škandalu. Zelenski je poudaril, da se mora država zdaj prednostno osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Medtem ko se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, ki usklajujejo podrobnosti mirovnega načrta, se razmere na bojišču in v informacijski vojni zaostrujejo. Ruska stran trdi, da je v ukrajinskem napadu z droni na okupirano vas Horli v regiji Herson umrlo 27 ljudi, kar Kijev odločno zavrača in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so se pojavile navedbe o domnevnih dokazih o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki jih je Rusija predala predstavnikom ZDA, vendar ameriške obveščevalne službe CIA in NSA teh trditev niso potrdile. Analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar povečuje pritisk na ukrajinsko vodstvo pred napovedanimi vrhovi v Parizu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na čelo urada predsednika imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), generalporočnika Kirila Budanova. Imenovanje prihaja v času povečanih napetosti, saj Rusija trdi, da je ukrajinski napad z droni na vas Horli v okupirani regiji Herson zahteval 27 smrtnih žrtev med civilisti, kar Kijev odločno zanika in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so ruske oblasti Združenim državam Amerike predale domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, čeprav ameriške obveščevalne agencije CIA in NSA teh navedb niso potrdile. Obveščevalni podatki Kijeva medtem opozarjajo, da Moskva načrtuje obsežno provokacijo z žrtvami pod »tujo zastavo«, s katero bi poskušala očrniti Ukrajino in ustaviti mirovna prizadevanja. Na diplomatskem področju se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost zahodnih zaveznic, ki pripravljajo podlage za mirovni vrh, medtem ko je ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ohranil nepopustljivo držo in napovedal zmago, kar po mnenju analitikov predstavlja zavrnitev mirovnih pobud ameriške administracije. Razkritja medijev hkrati nakazujejo, da je CIA z odobritvijo Donalda Trumpa ukrajinskim silam nudila obveščevalno podporo za sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar naj bi Rusijo stalo okoli 75 milijonov dolarjev dnevno.

Mednarodno priznana jemenska vlada, ki jo podpira Savdska Arabija, je sporočila, da je ponovno prevzela nadzor nad z naravnimi viri bogato provinco Hadramut na vzhodu države. Regija je bila pred tem pod nadzorom separatistov, ki uživajo podporo Združenih arabskih emiratov (ZAE). Ta premik predstavlja pomembno stopnjevanje napetosti znotraj koalicije, ki se sicer bori proti uporniškim Hutijem pod okriljem Irana, hkrati pa razkriva vse večji razkol med ključnima zaveznicama, Savdsko Arabijo in ZAE. Kljub vojaškim spopadom so južni separatisti pozdravili poziv Rijada k dialogu, kar nakazuje na morebitno umiritev razmer. Jemensko predsedstvo je poudarilo, da so sile pod njihovim poveljstvom uspele zavzeti ključne objekte, kar naj bi stabiliziralo to strateško območje. Razmere ostajajo napete, saj rivalstvo med silami, ki jih podpirata različni zalivski sili, neposredno vpliva na stabilnost južnega Jemna in uspeh širše koalicije v boju proti upornikom na severu države.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na družbenih omrežjih in jo označil za izjemen prikaz ameriške vojaške moči. Po poročanju tujih medijev so Madura in Floresovo z vojaškim helikopterjem prepeljali na ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila odpeljana v New York, kjer bosta sprožena kazenska postopka zaradi obtožb o narkoterorizmu in tihotapljenju mamil. Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo novo obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivne in nelegitimne organizacije, vpletene v mednarodno trgovino s kokainom in posest težkega orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo in njeno naftno industrijo, dokler ne bo omogočen ustrezen prehod oblasti. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in venezuelska opozicija dogodek pozdravili kot konec diktature, so Združeni narodi in več latinskoameriških držav opozorili na nevaren precedens in kršitve mednarodnega prava. V sami Venezueli so poročali o več deset smrtnih žrtvah med civilisti in vojaki, podpredsednica Delcy Rodríguez pa je ameriško posredovanje označila za imperialistično agresijo.

Na južnokorejski avtocesti Seohaean se je v zgodnjih jutranjih urah zgodila tragična prometna nesreča, v kateri sta med opravljanjem dolžnosti umrla 50-letni policist in 30-letni voznik vlečnega vozila. Nesreča se je zgodila okoli 1.23 zjutraj po lokalnem času blizu razcepa Gochang, ko je športno terensko vozilo (SUV) zaradi domnevne utrujenosti voznika trčilo v ustavljena vozila, ki so reševala prejšnji incident. Poleg dveh smrtnih žrtev je bilo v verižnem trčenju poškodovanih še devet ljudi, vključno z reševalci in družinskimi člani v povzročiteljevem vozilu. Preiskava je razkrila, da je prvi incident povzročilo trčenje dveh osebnih vozil, pri čemer je eno od njiju popolnoma zgorelo. Medtem ko so interventne službe zavarovale kraj dogodka, je voznik SUV-ja spregledal opozorilne znake in z veliko hitrostjo trčil v policijsko patruljno vozilo in vlečno službo. Policija je voznika SUV-ja že pridržala zaradi suma povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti s smrtnim izidom. Ločeno od tega dogodka je sodišče v Changwonu obsodilo še enega voznika na pogojno zaporno kazen zaradi povzročitve nesreče z motorno kolesarjem, ker ni upošteval rdeče utripajoče luči na semaforju.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili različni mednarodni odzivi. Brazilski predsednik Lula je ameriško vojaško operacijo ostro obsodil, medtem ko je voditeljica venezuelske opozicije, María Corina Machado, izrazila upanje na svobodo Venezuele. Predsednik Ekvadorja, Daniel Noboa, je napovedal, da bo čas za vse »kriminalne narko-čaviste«. Kitajska se je odzvala na aretacijo Madura po srečanju slednjega s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Beli hiši naj bi načrtovala upravljanje Venezuele. Ameriške sile so v Madurovo rezidenco v Caracasu prispele v soboto malo po 2. uri zjutraj po lokalnem času, po večmesečnih pripravah.

ZDA so v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do politične tranzicije. Poročali so o 45 smrtnih žrtvah v ameriškem napadu na Venezuelo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto naznanil, da so posebne enote oboroženih sil ZDA v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so Madura že prepeljali iz države, trenutno pa se nahaja na ameriški vojaški ladji na poti v New York, kjer ga čaka sodni postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Trump je operacijo označil za »zgodovinski dosežek«, ki ga po njegovem mnenju ni bilo moč videti že od druge svetovne vojne. Predsednik Trump je hkrati napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in urejen prehod oblasti. V svojem nagovoru je poudaril, da nameravajo v državo nemudoma napotiti ameriška naftna podjetja, ki bodo sanirala energetsko infrastrukturo in ponovno vzpostavila črpanje nafte. Medtem ko so nekateri opozicijski voditelji in del prebivalstva v izgnanstvu novico sprejeli z navdušenjem, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez dejanje obsodila kot »ugrabitev« in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države. Mednarodna skupnost ostaja globoko razdeljena; Rusija, Kitajska in Iran so operacijo ostro obsodili kot nezakonito agresijo in kršitev mednarodnega prava.

ZDA so izvedle vojaški napad v Venezueli, v katerem je bil aretiran predsednik Nicolás Maduro. Po aretaciji je vodenje države prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Donald Trump je dejal, da bodo ZDA v bližnji prihodnosti upravljale Venezuelo. V napadu je umrlo 45 ljudi.

Po Združenih državah Amerike so se lokalni prebivalci uprli gradnji podatkovnih centrov velikih tehnoloških podjetij. Korejski proizvajalci baterij so v letu 2026 stavili na sisteme za shranjevanje energije (ESS), umetno inteligenco in zmanjševanje stroškov, da bi si opomogli po težavah. Jim Cramer je napovedal, da bodo fizične in finančne omejitve ustavile porabo tehnoloških velikanov na področju umetne inteligence.

Lokalni prebivalci so po Ameriki blokirali projekte podatkovnih centrov v vrednosti milijarde dolarjev. Jim Cramer je napovedal, da bodo fizične in finančne omejitve, in ne tržni zlom, ustavile ogromno porabo tehnoloških velikanov za umetno inteligenco. Korejski proizvajalci baterij so začeli leto 2026 z optimizmom glede ponovne rasti, s poudarkom na ESS (sistemi za shranjevanje energije), umetni inteligenci in zmanjševanju stroškov.

Število smrtnih žrtev nasilja, povezanega s protesti v Iranu zaradi slabega gospodarskega stanja, se je povečalo na najmanj 10. Oblasti so potrdile smrt še dveh ljudi.

Predsednika Venezuele, Nicolása Madura, so po prijetju v vojaškem kompleksu Fuerte Tiuna v Caracasu, prepeljali v New York. Tam so ga z vrečo na glavi in vklenjenega izkrcali z letala. V Venezueli so se državljani odzvali različno, nekateri so prijetje slavili, drugi so bili zaskrbljeni. Venezuelski državljani, ki živijo v Monterreyju, so prav tako proslavljali njegovo aretacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so posebne vojaške enote Združenih držav Amerike v obsežni nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so operacijo izvedle elitne enote Delta Force, ki so par pridržale v močno utrjenem bivališču in ga z letalom že prepeljale iz države. Maduro se trenutno nahaja na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima, od koder bo prepeljan v New York, kjer ga čakajo obtožbe zaradi narkoterorizma, trgovine s kokainom in nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik Trump je v nagovoru javnosti poudaril, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen prehod oblasti. Napovedal je tudi takojšen vstop ameriških naftnih podjetij na venezuelski trg z namenom obnove uničene infrastrukture in izkoriščanja naftnih rezerv. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je operacijo ostro obsodila in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, ki ga še vedno priznava za edinega legitimnega voditelja države. Mednarodni odzivi so močno deljeni; medtem ko Rusija in Kitajska dejanje označujeta za oboroženo agresijo, nekateri latinskoameriški voditelji in del venezuelske opozicije dogajanje pozdravljajo kot konec diktature.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Južna Koreja se je v začetku leta 2026 odločno odzvala na nihanja na valutnem trgu, kjer je domača valuta von dosegla najnižje ravni v zadnjih desetletjih. Guverner centralne banke (Bank of Korea) Rhee Chang Yong je poudaril, da so temelji državnega gospodarstva trdni, vendar pa nedavni padec vrednosti vona v območje nad 1.400 za dolar ni v skladu z realnim gospodarskim stanjem. Rhee je opozoril, da bodo centralna banka in vladni organi aktivno zavračali tiste investicije v Združene države Amerike, ki bi lahko dodatno destabilizirale domači devizni trg. Ta poteza prihaja v času zaostrenih gospodarskih odnosov z Washingtonom, vključno s pogajanji o carinah in naložbenih zavezah. Hkrati so vodilne finančne skupine v državi, med katerimi so KB Kookmin, Shinhan, Hana in Woori, napovedale obsežno prenovo svojih poslovnih modelov. V letu 2026 se nameravajo spopadati s tehnološkimi izzivi s poudarkom na umetni inteligenci in digitalni transformaciji. Poleg krepitve upravljanja s tveganji so kot ključna področja za prihodnjo konkurenčnost opredelili digitalna sredstva in stabilne kovance (stablecoins), vezane na von. Vzporedno s finančnim sektorjem se na globalni ravni krepi vloga biometrije, ki v letu 2026 postaja ključna pri nadzoru spletnih vsebin in preverjanju starosti uporabnikov, kar prinaša nove standarde na področju digitalne identitete.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je novico potrdil v zgodnjih jutranjih urah in pojasnil, da so ju z letalom že prepeljali iz države, trenutno pa se nahajata na ameriški bojni ladji USS Iwo Jima na poti v New York. Tam se bosta spopadla z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami, ki jih je vložilo zvezno tožilstvo. Operacija, ki jo je Trump označil za »briljantno«, je vključevala letalske napade na strateške cilje v Caracasu in kopensko posredovanje elitnih enot Delta Force. Po navedbah Bele hiše v operaciji ni bilo smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki, kljub močno zastraženim predsedniškim objektom, ki so jih ameriške sile premagale s hitrim in silovitim napadom. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varno tranzicijo oblasti in stabilizacijo države, hkrati pa nameravajo v državo poslati ameriška naftna podjetja za obnovo energetske infrastrukture. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejanje obsodila kot brutalno agresijo in zahtevala dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju, medtem ko je Rusija operacijo označila za nedopustno oboroženo agresijo. Svetovni voditelji so ob dogodku razdeljeni; nekateri pozdravljajo padec diktatorja, drugi pa opozarjajo na nevaren precedens v mednarodnem pravu.

Nicolása Madura so zajele ameriške sile v Fuerte Tiuna, največjem vojaškem kompleksu v Caracasu. Venezuelci v Caracasu, Chicagu in Monterreyju so se na zajetje odzvali z mešanico veselja in zaskrbljenosti glede prihodnosti.