Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik New York Times razkril načrte za dolgotrajno ameriško upravljanje Venezuele, ki bo po njegovih ocenah trajalo znatno dlje, kot je bilo sprva predvideno. Trump je poudaril, da nadzor ne bo omejen na tri ali šest mesecev, temveč bi lahko trajal več let. Glavni cilj te strategije je izkoriščanje obsežnih venezuelskih naftnih rezerv, s čimer želijo Združene države Amerike doseči znižanje svetovnih cen nafte in hkrati zagotoviti donosno obnovo države. Napoved neposrednega upravljanja države sledi nedavnim vojaškim in političnim premikom, vključno z odstranitvijo prejšnjega predsednika Nicolása Madura. Trumpova administracija v tem vidi priložnost za vzpostavitev nove oblasti pod močnim ameriškim vplivom, pri čemer predsednik izpostavlja ekonomski vidik operacije. Po njegovih besedah bo proces preoblikovanja Venezuele za ZDA »zelo dobičkonosen«, saj nameravajo neposredno nadzorovati črpanje in distribucijo energentov. Izjave so sprožile mešane odzive v mednarodni skupnosti, saj nakazujejo na premik v ameriški zunanji politiki proti neposrednemu kolonialnemu načinu upravljanja suverenih držav zaradi naravnih virov. Trump je ob tem zavrnil časovne omejitve za umik ameriških sil ali civilnih upraviteljev, kar potrjuje resnost namer o dolgoročni prisotnosti v regiji.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodila ameriško dejanje in ga označila za oboroženo agresijo ter kršitev mednarodnega prava. Ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia je zahteval njuno takojšnjo izpustitev in obtožil Washington, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja nestabilnosti v regiji. Medtem ko Rusija in nekatere druge države, kot sta Kambodža in Šrilanka, kritizirajo ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti, Kitajska poziva k dialogu. V ozadju teh napetosti so se v ZDA zvrstili tudi varnostni incidenti na domačih tleh, vključno z napadom na dom podpredsednika JD Vancea v Ohiu, kjer je moški s kladivom poskušal vdreti v stavbo. Hkrati se na mednarodnem prizorišču odvijajo drugi pomembni diplomatski premiki, denimo krepitev energetskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo ter prizadevanja za stabilizacijo razmer na kamboško-tajski meji.

Pri ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti, poroča grški ERT News. Po poročanju New York Timesa, ki se sklicuje na visokega venezuelskega uradnika, pa je v operaciji aretacije Nicolasa Madura umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer poteka sojenje. Prijetje je sprožilo novo realnost v regiji.

Svetovni mediji so poročali, da so ZDA z aretacijo Madura želele nasloviti države, ki jih Washington vidi kot problematične. Fiona Hill je kritizirala zunanjo politiko ZDA v povezavi z operacijo v Venezueli. Glede na poročilo NYT naj bi Maduro s svojimi javnimi nastopi spodbudil Trumpa k napadu na Venezuelo. Začasna predsednica Delsi Rodriguez se sooča z izzivom ohranjanja lojalnosti elit in upoštevanja ameriških zahtev.

Mjanmarska vojaška hunta je ob 78. obletnici neodvisnosti države, ki je bila obeležena 4. januarja 2026, amnestirala in izpustila več kot 6000 zapornikov. Med izpuščenimi sta tudi odmevni osebnosti: manekenka Nang Mwe San, ki je bila leta 2022 obsojena na šestletno zaporno kazen zaradi domnevnih kršitev zakonodaje o elektronskih transakcijah, povezanih z objavo eksplicitnih vsebin, ter nekdanji minister za informiranje U Ye Htut. Slednji je bil zaprt leta 2023 zaradi objav na družbenih omrežjih, ki naj bi škodovale ugledu vojaške uprave. Amnestija prihaja v času, ko se vojaški režim spopada z močnim odporom uporniških skupin, kot je Vojska naroda Ta'ang (TNLA), in nenehnimi kritikami mednarodne skupnosti, vključno z Združenimi narodi, zaradi kršitev človekovih pravic in zatiranja civilnega prebivalstva. Kljub uradnim proslavam v mestih, kot je Naypyidaw, se vojska na terenu sooča z izgubo nadzora v ključnih regijah, vključno z zveznima državama Shan in Kachin. Poročila navajajo, da uporniške sile pod vodstvom KIA in AA dosegajo pomembne vojaške uspehe, kar sili hunte k uporabi letalskih napadov na civilne cilje, šole in verske objekte. Hkrati so se pojavile informacije o vzpostavljanju novih središč za spletne goljufije v obmejnih območjih pod zaščito obmejnih straž (BGF), ki se vse bolj distancirajo od neposrednega vpliva centralne vojske in raje sodelujejo s kitajskimi kriminalnimi združbami. Kitajska medtem preko svojih državnih medijev poudarja lastno stabilnost in uspeh razvojnega modela pod vodstvom Xi Jinpinga, s čimer ohranja vpliv v regiji.

Po poročanju medijev je Vrhovno sodišče Venezuele zaradi aretacije Nicolasa Madura začasno preneslo predsedniške pristojnosti na podpredsednico Delcy Rodríguez. Brazilija naj bi jo priznala kot vršilko dolžnosti voditeljice države.

V dramatičnem preobratu mednarodnih odnosov so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so aretirale dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Trump je v izjavi iz svojega letovišča Mar-a-Lago potrdil, da bo Washington začasno upravljal državo z namenom zagotovitve varnosti in izvedbe pravičnih volitev. Madura so po aretaciji prepeljali v New York, kjer se bo spopadal z obtožbami zaradi trgovine z mamili. Napovedano je tudi, da bodo ameriška naftna podjetja prevzela nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte, ki so največje na svetu, z namenom obnove uničene infrastrukture. Dogajanje je sprožilo ostre odzive po svetu. Iran je ZDA opozoril, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve drugih držav, in zagrozil, da bodo ameriške vojaške baze v regiji postale legitimne tarče, če bo Washington nadaljeval s tveganimi dejanji. Vietnam je izrazil globoko zaskrbljenost nad aretacijo in pozval k zadržanosti vseh vpletenih strani. Medtem se je v Venezueli sestalo ustavno sodišče, ki je za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez, vendar ostaja vprašljivo, kako se bo njena avtoriteta uveljavljala ob ameriški vojaški prisotnosti. Varnostni svet ZN se bo o krizi sestal v ponedeljek, generalni sekretar Antonio Guterres pa je dejanja ZDA označil za nevaren precedens.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Združene države Amerike so v soboto izvedle oboroženo operacijo v Venezueli, v kateri so po potrditvi predsednika Donalda Trumpa prijele in iz države odstranile dosedanjega voditelja Nicolása Madura. Operacijo, ki so jo spremljale eksplozije v prestolnici Caracas, so venezuelski uradniki označili za neposreden napad in poskus prevzema nadzora nad naravnimi viri države. Podpredsednica Delcy Rodríguez je poudarila, da je vlada pripravljena braniti državo, in zavrnila možnost, da bi Venezuela postala kolonija. Mednarodna javnost se je na dogajanje odzvala deljeno. Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da se je venezuelsko ljudstvo končno znebiilo Madurove diktature, ter pozval k mirnemu in demokratičnemu prehodu oblasti pod vodstvom Edmunda Gonzáleza Urrutie, ki naj bi bil izvoljen leta 2024. Podobno je predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola izrazila solidarnost z ljudstvom in dejala, da si Venezuela zasluži svobodo po letih zatiranja. Na drugi strani je Rusija ostro obsodila ameriško »oboroženo agresijo« in pozvala k nujni seji Varnostnega sveta ZN, pri čemer je poudarila pomen suverenosti latinskoameriških držav brez tujega vmešavanja.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura vlada v Caracasu mrtva tišina. Ulice nadzorujejo oboroženi agenti, v zraku pa je vonj po zažganem. Ameriški predsednik Trump in Marco Rubio sta nakazala možnost ameriške intervencije tudi na Kubi. Grški in kubanski sindikati so obsodili ameriško intervencijo v Venezueli.

Kamboške oblasti so v sredo, 31. decembra 2025, na prostost sprejele 18 vojakov, ki jih je po večmesečnem mejnem sporu zadrževala Tajska. Kamboški premier Hun Manet je ob vrnitvi vojakov poudaril, da vlada nikoli ni pozabila na svoje državljane, ki so bili v ujetništvu natanko 155 dni od njihove aretacije 29. julija 2025. Osvoboditev je bila rezultat intenzivnih pogajanj in diplomatskih prizadevanj, ki so vključevala tudi mednarodno skupnost, vključno z Evropsko unijo, katere veleposlanik v Kambodži je izpustitev označil za pomemben korak k izboljšanju regionalnih odnosov. Vrnitev vojakov je v Phnom Penhu sprožila val navdušenja, saj so se na ulicah zbrale množice ljudi, ki so vojake pozdravile ob njihovem prihodu s helikopterji. Zdravstveno osebje v provinci Preah Vihear je vojakom nemudoma nudilo ustrezno oskrbo, kamboški minister za zdravje Chheang Ra pa je pohvalil njihovo hrabrost. Vzporedno z diplomatskimi uspehi so poročali tudi o vračanju več kot 1200 vojnih beguncev na svoje domove, kar nakazuje na morebitno stabilizacijo razmer na mejnih območjih, kjer so se v zadnjih mesecih vrstili incidenti.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi izjavil, da bo poskušal hitro sprožiti drugo fazo mirovnega načrta za Gazo. Kot osrednji pogoj za uresničitev tega načrta in začetek obnove območja je izpostavil popolno razorožitev gibanja Hamas. Trump je poudaril, da se mora proces začeti takoj, ko bo to mogoče, vendar ostaja neomajen pri zahtevi po odstranitvi orožja s strani militantne skupine. Druga faza predvidenega načrta vključuje popoln umik izraelskih sil z območja Gaze, omenjeno razorožitev Hamasa, začetek obsežne infrastrukturne obnove ter vzpostavitev prehodnih organov upravljanja. Po podatkih zdravstvenih oblasti v Gazi je od oktobra 2023 število smrtnih žrtev v konfliktu naraslo na več kot 71.000, medtem ko je ranjenih čez 171.000 oseb. Medtem ko Trump napoveduje hitre rešitve, razmere na terenu ostajajo kritične, saj so pretekle zahteve po razorožitvi vedno naletele na odločen odpor palestinske strani. Ob robu diplomatskih dogajanj poročila iz jugovzhodne Azije navajajo nove lokalne predpise v Kambodži, kjer so na priljubljenem turističnem območju Kampi prepovedali uporabo velikih zvočnikov in povzročanje hrupa z glasbo. Hkrati iz Mjanmara prihajajo poročila o novoletnem vzdušju sredi zaostrenih razmer, ki jih zaznamujejo vojaške aretacije kulturnikov, vključno z igralko Pway Pway.

Ruska vojska je po navedbah Moskve prevzela popoln nadzor nad strateškim mestom Kupjansk v regiji Harkov, potem ko so v zadnjih dneh odbili več ukrajinskih protinapadov. Ruske sile so ob tem izvedle obsežne napade z visokotehnološkim orožjem, vključno s hipersoničnimi raketami Kinžal, na ukrajinsko energetsko in vojaško infrastrukturo. Moskva operacijo označuje kot odgovor na ukrajinske napade na civilne cilje na ruskem ozemlju. Istočasno je ameriški predsednik Donald Trump potrdil, da so ZDA izvedle napad na območje v Venezueli, ki so ga po njegovih besedah uporabljali za tihotapljenje drog. Gre za prvi priznani ameriški kopenski poseg v Venezueli po začetku kampanje pritiska na vlado Nicolása Madura. Trump ni razkril, katera agencija je operacijo izvedla, je pa poudaril, da je bil cilj uničenje infrastrukture za prevoz prepovedanih substanc. Na diplomatski ravni je Trump izrazil močno ogorčenje nad poskusom ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Ruska stran trdi, da je prestregla 91 kamikaze dronov, incident pa označuje za teroristično dejanje, ki bo vplivalo na mirovna pogajanja. Kitajska vojska je medtem okrepila svojo prisotnost okoli Tajvana z drugim dnem vojaških vaj, ki vključujejo streljanje s pravim strelivom in simulacijo blokade ključnih pristanišč.

Predsednik Trump nadaljuje s prizadevanji za pridobitev Grenlandije, saj je guvernerja Louisiane, republikanca Jeffa Landryja, imenoval za novega posebnega odposlanca svoje administracije za Grenlandijo. Ta poteza je sprožila negodovanje po svetu.

Kamboško Ministrstvo za javna dela in transport je napovedalo, da je pripravljeno obnoviti ceste, mostove in drugo infrastrukturo na kamboškem ozemlju, ki jo je uničila tajska vojska. Tiskovni predstavnik ministrstva je pozval javnost, naj ne skrbi zaradi škode in naj zaupa vladi pri reševanju mejnih sporov. Ministrstvo zagotavlja, da ima dovolj sredstev za obnovo.

Kambodški podpredsednik vlade Prak Sokhonn se je sestal s posebnim odposlancem kitajskega zunanjega ministrstva Tengom Xijunom, da bi razpravljala o regionalnih izzivih, vključno z mejnim sporom med Kambodžo in Tajsko. Hkrati je v provinci Kampong Speu potekala kampanja za ozaveščanje o nevarnostih drog in preprečevanje kriminala med mladimi, ki jo je vodil general Meng Srun.

Predsednica Mehike, Claudia Sheinbaum, je pozvala Združene narode, da preprečijo prelivanje krvi v Venezueli zaradi naraščajočih napetosti z Združenimi državami. Poudarila je, da je Mehika proti tujemu vmešavanju v Venezuelo. Venezuelski obrambni minister je izjavil, da se venezuelska vojska ne boji "domišljavih groženj" ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal popolno blokado tankerjev, ki plujejo v Venezuelo ali iz nje.

Donald Trump je Venezuelo obtožil kraje ameriške nafte in jo označil za tujo teroristično organizacijo. Poleg tega je zaostril gospodarski pritisk na državo z napovedjo popolne pomorske blokade, ki cilja na tankerje s sankcioniranim blagom.

Kambodžanski predstavniki so obtožili Tajsko, da izvaja oboroženo in psihološko vojskovanje z namenom spodkopavanja enotnosti med kambodžanskimi državljani in vodstvom. Kambodža je pozvala Varnostni svet ZN, naj ne ignorira agresije Tajske. Kitajski veleposlanik v Kambodži je pozval k prekinitvi ognja in zaščiti civilistov, izrazil pa je tudi upanje, da bosta strani ohranili zadržanost in sprejeli ukrepe za umiritev razmer.

Kambodža zbira dokaze o tajski agresiji, da bi vložila tožbo pri Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC). Tajska vojaška agresija je povzročila smrt 9 kambodških civilistov in ranila 46. Ministrstvo za notranje zadeve nadaljuje z zatiranjem spletnih prevar, pri čemer so odkrili 75 tajskih državljanov, vpletenih v tovrstne dejavnosti. Minister za zdravje je poudaril pomen cepljenja otrok proti hudim diarejam in bruhanju.