V več iranskih provincah so izbruhnili najmnožičnejši protesti v zadnjih treh letih, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo prebivalstva nad naraščajočo inflacijo, visokimi življenjskimi stroški in padcem vrednosti nacionalne valute. Po poročanju lokalnih tiskovnih agencij in mednarodnih tiskovnih uradov se je gibanje hitro sprevrglo v nasilne spopade med demonstranti in varnostnimi silami v treh različnih mestih. Prva poročila o smrtnih žrtvah potrjujejo, da je v nemirih umrlo najmanj šest oseb, med katerimi je tudi en pripadnik varnostnih sil. Gre za prvo večje prelivanje krvi od začetka trenutnega vala protestov, ki se je razširil po državi zaradi gospodarskih težav. Iranske oblasti in tiskovna agencija Fars poročajo o naraščajoči napetosti, medtem ko borci za človekove pravice opozarjajo na zaostrovanje razmer v provincah, kjer so se mirni protesti spremenili v odkrite spopade z organi pregona.

Severno poloblo je ob prehodu v leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, močan veter in obilno sneženje v Združene države Amerike, Veliko Britanijo, Estonijo in Grčijo. V Združenih državah Amerike so izdali številna opozorila pred zimskimi nevihtami, saj so nekatere zvezne države poročale o več kot 20 centimetrih snega in sunkih vetra do 70 kilometrov na uro. Temperature so v nekaterih predelih padle krepko pod ledišče, pri čemer so občutki mraza zaradi vetra dosegali tudi do -30 stopinj Celzija. V Evropi se s podobnimi razmerami spopadajo v Veliki Britaniji, kjer so izdali rumena opozorila zaradi snega in ledu, ter v Grčiji, kjer je vdor polarnega zraka povzročil nenaden padec temperatur in sneženje tudi v nižjih predelih države, vključno z okolico Aten. Napovedi za prve dni januarja kažejo na nadaljevanje hladnega vremena, vendar meteorologi v prihodnjem tednu pričakujejo postopno otoplitev. Kljub mrazu so novoletna praznovanja na prostem v večini mest potekala po načrtih, čeprav so oblasti prebivalce pozvale k previdnosti in uporabi toplih oblačil zaradi nevarnosti ozeblin.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen na odgovor", če bo Iran ubil več protestnikov. Iranski uradniki so odgovorili z opozorilom, da bi posredovanje destabiliziralo regijo. Trump je dodal, da bodo ZDA "prišle na pomoč" protestnikom, če bodo potrebovali pomoč.

Protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in poslabšanja gospodarskega stanja v Iranu so se razširili iz Teherana v druge province. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Spopadi so bili poročani v provincah Lorestan in Chaharmahal and Bakhtiari.

Razkrito je bilo, da na enem gradbišču OpenAI dela 6.000 delavcev. Medtem se mladi Američani soočajo s težavami pri iskanju zaposlitve, saj je stopnja brezposelnosti med 16- do 24-letniki avgusta presegla 10,5 %. Poudarjeno je bilo, da je neuspeh sprejemljiv del kripto financ. Razprava se je usmerila v vprašanje, ali kriviti umetno inteligenco ali jo uporabiti za ustvarjanje novih delovnih mest.

Protesti v Iranu, ki jih spodbujajo gospodarske težave, se nadaljujejo že sedmi dan in so se razširili na podeželske province. Med protesti je bil ubit pripadnik iranske paravojaške enote, kar je potrdila tiskovna agencija Mehr. Predsednik Pezeshkian je priznal legitimnost zahtev protestnikov. Vzroke za nemire naj bi predstavljale gospodarske težave.

Pred marčevsko vrnitvijo skupine BTS se je njihova pesem 'Run BTS' iz leta 2022 ponovno povzpela na vrh iTunes lestvic v 61 državah. BigHit Music je na družbenih omrežjih sporočil uradni datum vrnitve skupine.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru za leto 2026 poudaril krepitev kitajskega gospodarstva in ponovil neomajno stališče glede Tajvana. Po njegovih navedbah je kitajsko gospodarstvo v letu 2025 doseglo približno petodstotno rast, s čimer so se okrepile nacionalna obramba, tehnološka moč in splošna blaginja države. Ši je v svojem govoru izpostavil, da se kakovost življenja v kitajskih gospodinjstvih izboljšuje, država pa vztrajno napreduje na poti do celovite modernizacije. Poseben poudarek je predsednik namenil vprašanju Tajvana, pri čemer je dejal, da je ponovna združitev domovine zgodovinska nujnost, ki je ni mogoče ustaviti. Poudaril je globoke sorodstvene vezi med prebivalci na obeh straneh Tajvanske ožine. Mediji so ob tem opozorili tudi na vizualne spremembe kitajskega voditelja skozi leta, saj so uporabniki družbenih omrežij primerjali njegove nastope od leta 2014 dalje. Nagovor prihaja v času, ko Kitajska napoveduje nove naložbene cikle za leto 2026, s katerimi želi ohraniti stabilnost in razvojni zagon kljub globalnim negotovostim.

Po podatkih Bloombergovega indeksa milijarderjev se je premoženje 500 najbogatejših ljudi na svetu leta 2025 povečalo za rekordnih 2,2 bilijona ameriških dolarjev. Skupno premoženje te elitne skupine je tako doseglo novo najvišjo vrednost v zgodovini, in sicer 11,9 bilijona dolarjev. Glavni dejavniki za tolikšno rast so bili vztrajno zanimanje za umetno inteligenco, ki je poganjalo delnice velikih ameriških tehnoloških podjetij, ter visoke rasti na trgih kriptovalut in plemenitih kovin. Analiza kaže na močno koncentracijo bogastva, saj je zgolj osem posameznikov ustvarilo četrtino celotnega prirasta. Med največjimi zmagovalci preteklega leta je bil tudi Donald Trump, pomemben delež k rasti pa je prispeval Larry Ellison, predsednik upravnega odbora družbe Oracle. Ta izjemen skok premoženja poudarja vse večji razkorak v svetovni porazdelitvi bogastva, ki ga poganjajo specifični tehnološki in finančni sektorji.

Število smrtnih žrtev nasilja, povezanega s protesti v Iranu zaradi slabega gospodarskega stanja, se je povečalo na najmanj 10. Oblasti so potrdile smrt še dveh ljudi.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 izjavil, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter da država pospešeno napreduje na novi poti kitajske modernizacije. V nagovoru, ki ga je prenašala China Media Group, je ponovil, da je ponovna združitev Tajvana z matično celino neizogibna, kar je sprožilo dodatne skrbi glede morebitne invazije.

Vlada Združenih držav Amerike je tajvanskemu gigantu Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC) izdala enoletno licenco za uvoz ameriške opreme za izdelavo polprevodnikov v njegove obrate v Nanjingu na Kitajskem. Odločitev največjemu pogodbenemu proizvajalcu čipov na svetu omogoča nemoteno delovanje tovarn in zagotavljanje dobav izdelkov na svetovnem trgu. Gre za ključno popustitev v okviru siceršnjih prizadevanj Washingtona za omejitev kitajskega dostopa do napredne tehnologije. Po navedbah podjetja TSMC bo nova odobritev preprečila prekinitve v proizvodnem procesu v provinci Jiangsu. Poleg tajvanskega podjetja sta podobna dovoljenja za svoje kitajske zmogljivosti prejela tudi južnokorejska proizvajalca Samsung Electronics in SK Hynix. Ta poteza kaže na pragmatičen pristop ameriške administracije, ki poskuša uravnotežiti nacionalno varnost s stabilnostjo globalnih dobavnih verig, hkrati pa popravlja odločitve iz preteklega leta, ko je bila dobava opreme začasno onemogočena.

Ameriški dolar se je v sredo, 31. decembra 2025, po objavi ugodnih podatkov o zaposlovanju v Združenih državah Amerike nekoliko okrepil in nadomestil del predhodnih izgub. Kljub temu je valuta v celotnem letu 2025 izgubila več kot devet odstotkov svoje vrednosti, kar predstavlja najslabši letni rezultat po letu 2017. Na gibanje tečaja so skozi celotno leto vplivali predvsem številni rezi obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed), proračunska negotovost ter nepredvidljiva trgovinska politika predsednika Donalda Trumpa. Analitiki ocenjujejo, da bi se dolar lahko v prihodnje še dodatno oslabil, če bo novi guverner Feda nadaljeval z agresivnim zniževanjem obrestnih mer. Čeprav so zadnji podatki s trga dela presegli pričakovanja in kratkoročno spodbudili povpraševanje po dolarju, dolgoročni trend ostaja negotov. Trgi se odzivajo predvsem na strukturne spremembe v ameriški fiskalni politiki in pričakovanja glede nadaljnjih monetarnih ukrepov, ki bodo zaznamovali začetek leta 2026.

Tajvanski letalski prevoznik EVA Air je napovedal uvedbo četrte generacije svojega t.i. premijskega ekonomskega razreda (Premium Economy Class), ki bo na letih v San Francisco na voljo od marca. Družba, ki je leta 1992 kot prva na svetu uvedla ta razred, s posodobitvijo odgovarja na naraščajoča pričakovanja potnikov po večjem udobju in nadstandardnih storitvah na dolgih poletih. Nadgradnja vključuje izboljšano ergonomijo sedežev in prenovljeno ponudbo v kabini. Hkrati je konkurenčni prevoznik Starlux Airlines predstavil obsežen načrt za posodobitev opreme v vseh potniških razredih na dolgih progah. V prvem in poslovnem razredu so nove storitve že na voljo, medtem ko bo premijski ekonomski razred prenovo doživel februarja, ekonomski razred pa aprila. Starlux Airlines je za leto 2026 napovedal tudi strateško sodelovanje z uveljavljenima britanskima modnima znamkama Huntsman in Paul Smith, s katerima bodo oblikovali nove potovalne komplete in pižame za potnike na dolgih letih, s čimer želijo okrepiti prestižni status svoje blagovne znamke.

Glavni ameriški borzni indeksi so zadnji trgovalni dan leta 2025 končali z upadom vrednosti, vendar so na letni ravni zabeležili močno rast. Industrijski indeks Dow Jones je v sredo izgubil 303,77 točke, kar odraža previdnost vlagateljev pred vstopom v novo leto. Nihanje trgov so v preteklem letu zaznamovale predvsem negotovosti glede carinske politike predsednika Donalda Trumpa in izjemen razmah tehnologij umetne inteligence, ki so spodbujale naložbe v tehnološki sektor. Kljub negativnemu zaključku leta so vsi trije ključni indeksi na Wall Streetu leto 2025 končali z dvomestno rastjo. Vlagatelji so se čez leto spopadali z različnimi makroekonomskimi pritiski, vendar je optimizem glede tehnološkega napredka prevladal nad geopolitičnimi tveganji. Analitiki ocenjujejo, da so bili rezultati leta 2025 eni izmed najuspešnejših v zadnjem obdobju, kar postavlja visoka pričakovanja za prihodnje proračunsko obdobje.

Ameriško obrambno ministrstvo je objavilo, da je podjetje Lockheed Martin prejelo več kot 300 milijonov ameriških dolarjev vredno pogodbo za dobavo vojaške opreme Tajvanu. Pogodba naj bi zadovoljila nujne operativne potrebe tajvanskih letalskih sil. Objava sledi vojaškim vajam kitajske vojske okoli Tajvana konec decembra.

Kitajska je zvišala carine na uvoz govejega mesa iz vseh držav, kar bo po ocenah prizadelo Avstralijo za več kot milijardo dolarjev izvoza. Avstralski ministri so izrazili razočaranje nad novo trgovinsko politiko, industrijska skupina pa opozarja na škodo v vrednosti več kot milijarde dolarjev v trgovini med Avstralijo in Kitajsko.

Predsednik Ši Džinping je v novoletnem nagovoru obljubil blaginjo za vse in napovedal novo poglavje v razvoju Kitajske, ob začetku 15. petletnega načrta (2026–2030). Poudaril je prizadevanja za močan začetek tega obdobja in izpostavil napredek Kitajske na področju umetne inteligence.

Kitajska je uvedla 55-odstotne carine na uvoz govejega mesa, ki presega določene kvote, kar bo prizadelo več držav, vključno z Avstralijo. Avstralska vlada in industrijska združenja so izrazila razočaranje, saj bi lahko ta poteza ogrozila več kot milijardo avstralskih dolarjev (667 milijonov ameriških dolarjev) trgovine.

Evropski bančni sektor se pripravlja na obsežno prestrukturiranje, saj naj bi po poročanju časnika Financial Times v naslednjih petih letih zaradi uvajanja umetne inteligence in zapiranja fizičnih poslovalnic ukinili več kot 200.000 delovnih mest. Analitiki pri investicijski banki Morgan Stanley ocenjujejo, da bo tehnološki napredek močno spremenil naravo dela v finančnih institucijah, kjer bodo rutinske naloge in administrativni procesi vse pogosteje avtomatizirani. Trend zmanjševanja števila zaposlenih v bankah ni nov, vendar ga razvoj generativne umetne inteligence bistveno pospešuje. Poleg tehnoloških inovacij k zmanjševanju števila osebja prispeva tudi spreminjanje navad potrošnikov, ki vse pogosteje uporabljajo digitalne storitve, kar banke sili v zapiranje nerentabilnih poslovalnic. Finančne institucije s temi ukrepi zasledujejo predvsem večjo stroškovno učinkovitost in digitalno preobrazbo v močno konkurenčnem okolju.