APDEJT.si

Srbska policija je na mejnem prehodu Horgos med Srbijo in Madžarsko aretirala dva Albanca s Kosova, X.E. (1976) in B.E. (1973), zaradi suma, da sta leta 1999 v Rahovcu skupaj s pripadniki OVK zagrešila vojne zločine proti civilnemu prebivalstvu. Minister za notranje zadeve Srbije, Ivica Dačić, je potrdil aretaciji.

Praznovana je bila 22. obletnica terorističnega napada na srbske otroke v Goraždevcu, v katerem sta bila ubita dva otroka, štirje pa ranjeni. Kancelarija za Kosovo in Metohijo se je oglasila ob obletnici in poudarila pomen spomina na žrtve.

Madonna je objavila poziv papežu Leonu XIV. na omrežju X, naj obišče Gazo, kjer je po podatkih ZN akutna podhranjenost otrok dosegla najvišjo raven.

Michael Reiffenstuel, direktor za Zahodni Balkan na nemškem Ministrstvu za zunanje zadeve, je pozval politične akterje na Kosovu, da spoštujejo in izvajajo odločitev Ustavnega sodišča glede konstitutivne seje. Reiffenstuel se je v dveh dneh srečal s predsednico Vioso Osmani in drugimi ključnimi akterji, da bi poudaril pomen spoštovanja pravne države in končanja politične blokade.

Mednarodna operacija evropskih in albanskih policij je pripeljala do aretacije desetih oseb, osumljenih sodelovanja v organizirani kriminalni mreži, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem kokaina in pranjem denarja. Operacija, ki jo je koordiniral Europol, je potekala 7. in 8. avgusta v Albaniji. Vodja skupine naj bi bil Ervis Çela, ki je bil v Italiji že obsojen na 21 let zapora zaradi umora. Mreža naj bi bila vpletena v tihotapljenje več ton kokaina.

Predsednica Kosova, Vjosa Osmani, se je srečala z direktorjem za Zahodni Balkan na nemškem Ministrstvu za zunanje zadeve, Michaelom Reiffenstuelom, s katerim je razpravljala o nedavnih dogodkih v državi in regiji, s poudarkom na oblikovanju parlamenta. Osmani je Nemčijo pozvala k nadaljnji podpori za polno mednarodno integracijo Kosova, zlasti v Svet Evrope. Izpostavila je strateško vlogo Nemčije pri ohranjanju miru in stabilnosti na Balkanu.

Avstralija naj bi v kratkem priznala palestinsko državo, s čimer bi sledila podobnim potezam Francije, Velike Britanije in Kanade. Premier Anthony Albanese je že avgusta napovedal, da bo Avstralija palestinsko državo priznala med zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov septembra. Albanese poudarja, da je rešitev z dvema državama največje upanje za končanje nasilja na Bližnjem vzhodu.

Po močnem potresu, ki je prizadel Turčijo, je Veleposlaništvo Republike Kosovo v Turčiji objavilo telefonske številke, na katere se lahko obrnejo kosovski državljani, ki potrebujejo pomoč. Veleposlaništvo v Ankari je tudi sporočilo, da je območje mesta Balikeshir prizadel potres z magnitudo 6,1 po Richterjevi lestvici in pozvalo državljane Kosova, ki se nahajajo na prizadetih območjih, k največji previdnosti in upoštevanju navodil lokalnih oblasti.

Mohamed Salah je kritiziral UEFA zaradi načina, kako so se spomnili Suleimana al-Obeida, znanega kot "palestinski Pelé". Salah je v svoji objavi izrazil nezadovoljstvo nad UEFAnim tvitom, ki se mu je zdel preveč formalen, in zahteval pojasnilo o vzroku in okoliščinah al-Obeidove smrti.

Švedski veleposlanik na Kosovu, Jonas Westerlund, je izrazil zaskrbljenost glede trenutnega občutljivega položaja Kosova. Opozoril je, da bi lahko države, ki ne priznavajo njene neodvisnosti, izkoristile nastalo situacijo. Kljub temu je poudaril, da je Kosovo od vojne doseglo velik napredek, vendar proces še ni zaključen. Westerlund je tudi spomnil na izkušnjo Švedske iz leta 2018, ko je oblikovanje vlade trajalo dlje časa.

Posebni predstavnik Evropske unije za dialog med Beogradom in Prištino, Peter Sorensen, se je v Prištini sestal s kosovsko predsednico Vioso Osmani in vršilcem dolžnosti premierja Albinom Kurtijem. Pogovori so se osredotočili na aktualne razmere na Kosovu, dialog med Prištino in Beogradom ter izvajanje že doseženih sporazumov. Osmani se je pritožila nad Srbijo zaradi aretacij kosovskih državljanov, Sorensen pa je opozoril, da institucionalna kriza na Kosovu ovira dialog.

Posebni predstavnik Evropske unije za dialog med Kosovom in Srbijo, Peter Sorensen, se je v ločenih srečanjih sestal s kosovsko predsednico Vjoso Osmani in premierjem Albinom Kurtijem. Osmani je Sorensena pozvala k nepristranskosti in jasnim ciljem v dialogu. Sorensen je opozoril na morebitne zamude v dialogu zaradi zamud pri oblikovanju institucij na Kosovu.

Posebna odposlanka Združenega kraljestva za Zahodni Balkan, Dame Karen Pierce, je v torek opravila pogovor z vršilcem dolžnosti kosovskega premierja Albinom Kurtijem glede nedavnih napetosti med Kosovom in Srbijo. Izrazila je zaskrbljenost glede stanja in poudarila potrebo po reševanju odprtih vprašanj skozi dialog, ki ga posreduje Evropska unija.

Srbske oblasti so aretirale moškega s Kosova na Batrovcih, ko je potoval iz Nemčije, zaradi suma članstva v OVK. Priština je od Beograda zahtevala uradno potrditev aretacije in podrobna pojasnila glede tega primera. Kosovsko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo zaskrbljenost in zahteva popolne informacije o aretaciji.

Ministrstvo za zunanje zadeve in diasporo Kosova je izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi aretacije državljana Kosova, Beharja Preniqija, s strani srbskih oblasti na meji s Hrvaško. To ministrstvo opozarja na intenziviranje samovoljnih aretacij državljanov Kosova in poziva Evropsko unijo k ukrepanju proti, kot pravijo, destruktivnim praksam Srbije.

Nekdanji izraelski ambasador v Franciji, Elie Barnavi, in zgodovinar Vincent Lemire sta pozvala francoskega predsednika Emmanuela Macrona, naj uvede takojšnje sankcije proti Izraelu. V članku, objavljenem v Le Monde, sta Barnavi in Lemire opozorila na humanitarno katastrofo v Gazi in pozvala k ukrepanju.

Predsednica Republike Kosovo, Vjosa Osmani, se je na poslovilnem srečanju zahvalila finskemu veleposlaniku Mattiju Nissinenu za njegov prispevek pri krepitvi odnosov med Kosovom in Finsko. Nissinenu se mandat veleposlanika na Kosovu izteka.

Ramush Haradinaj se je sestal z Anu Prattipati, odpravnico poslov ameriškega veleposlaništva na Kosovu, in izrazil pripravljenost AAK k prispevanju pri oblikovanju institucij. Britanski ambasador Jonathan Hargreaves je kritiziral politično blokado, ki škoduje Kosovu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je pogovarjal s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem o razmerah na Balkanu, s poudarkom na dialogu med Kosovom in Srbijo ter stanju v Bosni in Hercegovini. Evropska unija, kot posrednica v dialogu, sodeluje s stranema pri celoviti normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo, pri čemer obravnava vsa odprta vprašanja. Kljub temu pa dialog že nekaj časa stagnira zaradi institucionalne krize na Kosovu, protestov v Srbiji in nemoči Evropske unije.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v telefonskem pogovoru s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem poudaril pomen nadaljevanja dialoga med Kosovom in Srbijo. Macron je obsodil vsa enostranska dejanja, ki bi lahko škodovala temu procesu. Razpravljala sta tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini ter evropski prihodnosti regije. Macron je Vučića pozval k nadaljevanju reform.