Izvršni podpredsednik Irana je napovedal uvedbo novih ukrepov za zaščito življenjskega standarda državljanov, ki vključujejo razdeljevanje podpornih paketov za prvih sedem dohodkovnih razredov. Odločitev vlade sledi strategiji, po kateri morajo biti vse spremembe v zvezi z deviznim tečajem povezane z ustreznimi socialnimi transferji za prebivalstvo. Ukrepi so usmerjeni v ublažitev gospodarskih pritiskov na najširši krog prebivalstva, ki ga visoka inflacija in nihanje vrednosti nacionalne valute najbolj prizadeneta. Vlada pod vodstvom predsednikovega kabineta je poudarila, da bodo ti socialni paketi zagotovili osnovno varnost v obdobju gospodarskih prilagoditev. Pomoč bo vključevala bodisi finančna sredstva bodisi neposredno blagovno pomoč, s čimer želijo oblasti preprečiti nadaljnji upad kupne moči srednjega in nižjega razreda. Napovedani ukrepi so del širšega prizadevanja države za stabilizacijo domačega trga in zagotavljanje socialnega miru v luči zunanjih gospodarskih sankcij in notranjih finančnih izzivov.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogajanja z ZDA o sporazumu za boj proti trgovini z mamili, medtem ko se ni odzval na domnevni napad Cie. Rusija je ZDA protestirala zaradi zasledovanja venezuelskega tankerja Bella 1.

Tiskovni predstavnik parlamentarne komisije za pripravo proračuna v Iranu je objavil podrobnosti o novih ukrepih, ki se nanašajo na cene bencina, kruha in drugih osnovnih življenjskih potrebščin. Komisija je v okviru proračunskega načrtovanja določila smernice za subvencioniranje in regulacijo cen teh kritičnih dobrin, ki so ključnega pomena za stabilnost domačega trga. Odločitve prihajajo v času, ko se država spopada z gospodarskimi pritiski in inflacijo, kar neposredno vpliva na kupno moč prebivalstva. Ukrepi vključujejo natančno določene kvote in cene za bencin ter zagotavljanje dostopnosti kruha kot osnovnega živila prek proračunskih sredstev. Poleg tega so bili sprejeti sklepi o uvozu in distribuciji osnovnih dobrin, s čimer želi vlada preprečiti pomanjkanje na trgu. Komisija je poudarila, da so ti koraki nujni za zaščito najranljivejših slojev družbe pred nihanji svetovnih cen surovin in notranjo gospodarsko nestabilnostjo. Končni predlogi bodo sedaj posredovani v nadaljnjo parlamentarno obravnavo in potrditev.

Predsednik iranske organizacije za upravo in zaposlovanje, Mejti Rafizadeh, je napovedal podaljšanje roka za prijavo v nacionalni program, katerega cilj je v javni sektor privabiti 500 mladih menedžerjev. Po novih navodilih se bodo zainteresirani kandidati lahko prijavili vse do torka, 16. januarja 2025 (16. dey po lokalnem koledarju). Namen te pobude je pomladitev državne uprave in vključitev svežih kadrov v vodstvene strukture države. Rafizadeh je v svoji izjavi poudaril, da podaljšanje roka omogoča širšemu krogu usposobljenih posameznikov sodelovanje v izbirnem postopku. Projekt velja za enega osrednjih prizadevanj iranske vlade za posodobitev administrativnih procesov in izboljšanje učinkovitosti javnih institucij prek zaposlovanja strokovno podkovanih mladih kadrov. Vsi postopki registracije potekajo prek uradnih vladnih portalov, kjer so objavljeni tudi vsi specifični pogoji za zasedbo razpisanih mest.

Tiskovna predstavnica iranske vlade Fatemeh Mohajerani je sporočila, da je vlada na nedavni seji potrdila osnutek nove uredbe o zagotavljanju prehranske varnosti in preživetja prebivalstva. Ukrep je bil sprejet v luči prizadevanj države, da stabilizira oskrbo z osnovnimi živili in zaščiti življenjski standard državljanov. Po navedbah predstavnice vlade je glavni cilj te zakonodaje vzpostavitev trdnega okvira, ki bo omogočil neprekinjeno dobavo hrane in preprečil morebitna pomanjkanja v prihodnje. Podrobnosti o konkretnih mehanizmih in finančnih sredstvih, ki bodo namenjena izvajanju te uredbe, javnosti še niso bile v celoti razkrite, vendar sprejetje splošnih načel nakazuje na prednostno obravnavo kmetijskega in distribucijskega sektorja s strani vlade.

Novi guverner iranske centralne banke, Abdolnaser Hemati, je ob vrnitvi na položaj izjavil, da vidi priložnost za služenje državi in obljubil stabilizacijo gospodarskih razmer. Poudaril je, da je za izboljšanje gospodarskega stanja potrebno sodelovanje vseh vej oblasti. Napovedal je tudi ukrepe proti bankam, ki imajo težave.

Iranski minister za komunikacije in informacijsko tehnologijo Sattar Hashemi je napovedal, da bo država zasebnemu sektorju podelila licence za delovanje kot operaterji umetne inteligence. Po navedbah ministrstva je cilj te pobude spodbujanje inovacij in uporaba tehnoloških zmogljivosti zasebnih podjetij za razvoj nacionalne infrastrukture na področju naprednih algoritmov in procesiranja podatkov. S tem korakom želi iranska vlada vzpostaviti strukturiran ekosistem, kjer bi zasebni ponudniki prevzeli vlogo ključnih akterjev pri implementaciji rešitev umetne inteligence na državni ravni. Hashemi je poudaril, da bo ustvarjanje specializiranih operaterjev omogočilo hitrejši tehnološki napredek in boljšo integracijo umetne inteligence v različne gospodarske panoge, kar predstavlja pomemben premik v digitalni strategiji države.

Iranski parlament je zavrnil dele predlaganega proračuna za leto 1405 po iranskem koledarju, saj so poslanci ocenili, da bi nekateri finančni ukrepi lahko povzročili dodatno inflacijo. Predsednik parlamentarne komisije za proračun je pojasnil, da so popravki v proračunu nujni za zagotavljanje socialne pravičnosti in zaščito preživetja državljanov. Vodstvo organizacije za proračun je poudarilo, da je glavna omejitev vlade preprečevanje inflacijskih pritiskov, zato v proračun ne bi smeli vključevati nerealnih prihodkov, ki bi povečali javnofinančni primanjkljaj. Predstavniki zasebnega sektorja so izrazili ostre kritike na račun predloga proračuna, ki ga označujejo za proračun stagflacije. Opozarjajo na nevarnosti povečevanja davčnih bremen v času gospodarske stagnacije, rast zadolževanja države ter povečevanje sredstev za državna podjetja na račun razvojnih investicij. Kritiki menijo, da bi takšna porazdelitev sredstev še dodatno zavrla gospodarsko aktivnost in povečala življenjske stroške prebivalstva. Razprava v parlamentu se tako nadaljuje v smeri iskanja ravnovesja med nujnimi državnimi izdatki in vzdržno fiskalno politiko.

V rudniku železove rude Koshk v bližini mesta Bafq v osrednji iranski provinci Yazd je prišlo do nesreče, v kateri je bilo poškodovanih šest oseb. Po prvotnih informacijah, ki jih je podal direktor Rdečega polmeseca v provinci Yazd, so rudarji utrpeli opekline zaradi stika z žveplom. Čeprav so prva poročila nekaterih lokalnih medijev namigovala na morebitno zrušenje rudnika in ujetje večjega števila ljudi pod ruševinami, so uradne službe te navedbe kasneje zanikale. Reševalna akcija se je hitro zaključila, ko so vseh šest poškodovanih rudarjev varno prepeljali v bolnišnico. Po navedbah reševalnih služb je splošno zdravstveno stanje poškodovancev stabilno in niso v smrtni nevarnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o varnostnih standardih v iranskem rudarskem sektorju, kjer so tovrstne nesreče razmeroma pogoste zaradi zastarele opreme in pomanjkljivega nadzora nad ravnanjem z nevarnimi snovmi, kot je žveplo.

Svetovne cene nafte so se v letu 2025 znižale za več kot 10 odstotkov, pri čemer je nafta tipa brent zabeležila najdaljše obdobje zaporednih letnih izgub v zgodovini. Terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent so se znižale za približno 18 odstotkov, kar predstavlja največji letni padec po letu 2018. Cena za marčevske pogodbe se je ustalila pri 61,27 dolarja za sod, medtem ko je ameriška lahka nafta WTI upadla za 15 odstotkov na 57,90 dolarja za sod. Glavni razlogi za negativen trend so prevelika ponudba na trgu, povečana proizvodnja skupine OPEC+, trgovinske carine ter geopolitične napetosti. Kljub burnemu dogajanju, ki so ga zaznamovale zaostrene sankcije proti Rusiji, Iranu in Venezueli ter vojna v Ukrajini, je ponudba presegla povpraševanje. Na začetku leta 2025 so cene sicer začasno zrasle zaradi ukrepov administracije Joeja Bidna, ki so motili dobavo v Kitajsko in Indijo, ter napadov ukrajinskih dronov na rusko energetsko infrastrukturo. Dodatno negotovost so povzročili dvanajstdnevni konflikt med Iranom in Izraelom v juniju, ki je ogrozil plovbo skozi Hormuško ožino, ter spori znotraj kartela OPEC med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Ob koncu leta je k pritisku na cene prispeval še ukaz ameriškega predsednika Donalda Trumpa o blokadi določenega izvoza nafte.

Cena zlata na svetovnih borzah se je v sredo, 31. decembra 2025, znižala, kar odraža nestanovitnost na trgu plemenitih kovin ob koncu leta. Po najnovejših podatkih je vrednost unče zlata padla za približno 0,99 odstotka in dosegla raven 4296,35 ameriškega dolarja. Nekateri borzni viri navajajo nekoliko drugačne vrednosti, vendar vsi potrjujejo negativen trend; po drugih poročilih se je cena znižala za 0,24 odstotka oziroma za 10,28 dolarja na 4341,45 dolarja za unčo. Znižanje cen plemenitih kovin vpliva na globalne investicijske tokove, saj vlagatelji prilagajajo svoje portfelje ob zaključku poslovnega leta. Analitiki opozarjajo, da so takšna nihanja običajna, vendar ostajajo cene zlata v primerjavi s preteklimi obdobji na relativno visokih ravneh. Padec cen vpliva tudi na lokalne trge, vključno z iranskim, kjer so v preteklosti že beležili nenadne spremembe vrednosti kovancev in zlata, kar povzroča negotovost med tamkajšnjimi trgovci.

Iranski svet ministrov je danes uradno potrdil imenovanje Abdolnaserja Hemmatija na položaj guvernerja iranske centralne banke. Hemmati na to mesto prihaja po glasovanju vlade, ki je s tem dokončno izpeljala postopek njegove izbire za vodenje ključne finančne institucije v državi. Ob nastopu funkcije je novi guverner že napovedal tri osrednje prednostne naloge, s katerimi se namerava spoprijeti v svojem mandatu. Njegov prevzem funkcije se dogaja v času, ko se iransko gospodarstvo sooča s številnimi izzivi na področju monetarne politike in stabilnosti nacionalne valute. Pričakuje se, da bodo Hemmatijevi prvi ukrepi usmerjeni v stabilizacijo finančnih trgov in reformo bančnega sektorja. Njegovo imenovanje velja za strateško potezo vlade pri iskanju rešitev za gospodarske pritiske, ki jih čuti država.

V Iranu so poročali o odkritju obsežnega nezakonitega kopičenja zalog jedilnega olja, medtem ko se država spopada z akutnim pomanjkanjem tega osnovnega živila na trgu. Iranske oblasti in nadzorni organi so prejeli številne pozive k posredovanju, saj poročila z terena nakazujejo, da trgovci namerno zadržujejo blago, da bi umetno zvišali cene. Situacijo dodatno poslabšujejo nasprotujoče si izjave pristojnih uradnikov o vzrokih za nastalo krizo, kar v javnosti povzroča dodatno nezaupanje. Medtem ko nekateri uradniki trdijo, da so za pomanjkanje krive težave v dobavni verigi, podatki o zaseženih količinah olja v zasebnih skladiščih potrjujejo sume o špekulacijah. Nadzorni organi so napovedali strožje ukrepe proti tistim, ki z izkoriščanjem krize ogrožajo prehransko varnost prebivalstva. Zaradi pomanjkanja se olje na police trgovin dobavlja le v omejenih količinah, kar povzroča dolge vrste in nezadovoljstvo med potrošniki.

Iranska nacionalna valuta rial je na uradnem valutnem trgu zabeležila nov zgodovinski padec, saj je vrednost ameriškega dolarja v t.i. drugem trgovalnem oknu (Nima) dosegla rekordnih 126.210 rialov. Gre za nadaljevanje ostrega trenda devalvacije, ki se je stopnjeval v zadnjih tednih, kar močno vpliva na iransko gospodarstvo in kupno moč prebivalstva. Uradni tečaj, ki ga določa centralna banka, se je tako v kratkem obdobju povišal za več kot deset tisoč rialov, kar potrjuje globoko nestabilnost na tamkajšnjem deviznem trgu. Najnovejši podatki kažejo na pospešeno slabljenje riala v primerjavi z drugimi svetovnimi valutami, pri čemer se iranske oblasti spopadajo z omejevanjem inflacijskih pritiskov. Trenutna vrednost 126.000 rialov za dolar predstavlja kritično točko, ki presega vse dosedanje mejnike. Razmere na trgu odražajo širše gospodarske težave države, ki so povezane z omejenim dostopom do deviznih rezerv in mednarodnimi pritiski na iranski finančni sektor.

Hongkonški finančni minister Paul Chan je dejal, da bo Hongkong leto zaključil z močno rastjo, ki bo presegla pričakovanja in se bo nadaljevala tudi v letu 2026. Azijske delnice so bile mešane po medlih praznikih na Wall Streetu, medtem ko so se hongkonške delnice ob znakih politike celinske Kitajske znižale. Kitajska vojska je napovedala vojaške vaje okoli Tajvana, kar je povečalo napetosti.

Kitajska vojska je nenadoma napovedala vojaško vajo okoli Tajvana z imenom "Justice Mission-2025", ki bo vključevala tudi streljanje z bojevim strelivom. Vojaška vaja je usmerjena proti ZDA, Japonski in Tajvanu. Kitajska državna uprava za Tajvan je izjavila, da je namen vojaške vaje ustaviti tajvanske separatiste in zunanje sile. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo vaja vplivala na mednarodne lete in trgovske ladje v okolici Tajvana. V času vaje je bilo zaznanih 14 kitajskih vojnih ladij v bližini Tajvana.

Hongkonško gospodarstvo naj bi leto končalo z močno rastjo, ki presega pričakovanja, pozitivni trend pa naj bi se nadaljeval v leto 2026, je dejal finančni sekretar Paul Chan. Rast v letu 2025 naj bi dosegla 3,2 odstotka. Azijske delnice so bile mešane po med prazniki na Wall Streetu, medtem ko so kitajske sile izvajale vojaške vaje okoli Tajvana. Hongkonški delniški trg je padel zaradi signalov kitajske politike.

Kitajska je začela obsežne vojaške vaje okoli Tajvana, ki jih obravnava kot odcepljeno provinco. Vaje so se začele danes, pred tem pa je Kitajska napovedala izvedbo strelskih vaj z ostro municijo v petih območjih okoli Tajvana. Do teh dejanj je prišlo zaradi naraščajočih napetosti med Kitajsko in Japonsko ter nedavne dobave ameriškega orožja Tajvanu.

Donald Trump je obljubil, da bo Ukrajina prejela »močna« varnostna jamstva, če bo dosežen mirovni sporazum.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval venezuelskega predsednika Nicolása Madura, naj odstopi s položaja, saj bi bilo to po njegovem mnenju "pametno". ZDA so okrepile blokado zoper Venezuelo s pomočjo mornariških sil. Republikanci so bili razdeljeni glede tega, ali naj Trump uporabi vojaško silo za strmoglavljenje Madura.