Kitajska je začela obsežne vojaške vaje okoli Tajvana, ki jih obravnava kot odcepljeno provinco. Vaje so se začele danes, pred tem pa je Kitajska napovedala izvedbo strelskih vaj z ostro municijo v petih območjih okoli Tajvana. Do teh dejanj je prišlo zaradi naraščajočih napetosti med Kitajsko in Japonsko ter nedavne dobave ameriškega orožja Tajvanu.

Donald Trump je obljubil, da bo Ukrajina prejela »močna« varnostna jamstva, če bo dosežen mirovni sporazum.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval venezuelskega predsednika Nicolása Madura, naj odstopi s položaja, saj bi bilo to po njegovem mnenju "pametno". ZDA so okrepile blokado zoper Venezuelo s pomočjo mornariških sil. Republikanci so bili razdeljeni glede tega, ali naj Trump uporabi vojaško silo za strmoglavljenje Madura.

Visoki ruski general Fanil Sarvarov, vodja oddelka za operativno usposabljanje oboroženih sil, je umrl v bombnem napadu z avtomobilom v Moskvi. Ruske oblasti za napad obtožujejo ukrajinsko obveščevalno službo in preiskujejo različne različice atentata. Eksplozija se je zgodila na parkirišču blizu generalovega doma. Sarvarov je bil veteran bojev v Čečeniji in Siriji.

Venezuela je ostro obsodila ameriški zaseg še enega tankerja z nafto ob svojih obalah in ga označila za dejanje piratstva ter del pritiska ZDA za zamenjavo režima v državi. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je potrdilo zaseg tankerja, ki je nedavno odplul iz Venezuele. To je že drugi takšen primer v tem mesecu.

Lastnik pekarne "Mašenka", Denis Maksimov, je poročal o znatnem povečanju števila obiskovalcev po tem, ko je Putinu postavil vprašanje na liniji vprašanj in odgovorov. Poleg tega je Maksimov od Putina prejel ikono in redko vino.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da je Izrael potrdil obsežen plinski dogovor z Egiptom v vrednosti 35 milijard dolarjev (112 milijard šeklov). Dogovor je največji tovrstni dogovor v zgodovini Izraela.

Ameriški predsednik Donald Trump je Venezuelo obtožil kraje ameriških sredstev, nafte in zemlje. Opozoril je tudi, da bo uvedena popolna in obsežna blokada vseh naftnih tankerjev pod sankcijami, ki plujejo v Venezuelo in iz nje, ter označil venezuelsko vlado za teroristično organizacijo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ukazal popolno blokado vseh tankerjev, ki so pod sankcijami in plujejo v Venezuelo ali iz nje. Ukrep je bil sprejet v času povečane napetosti med ZDA in Venezuelo, pri čemer je Trump venezuelsko vlado označil za teroristično organizacijo. Venezuela je blokado označila za 'groteskno grožnjo' in zatrdila, da si ZDA želijo prisvojiti venezuelsko bogastvo. Kuba je obsodila ameriško blokado in izrazila podporo predsedniku Maduru.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal popolno blokado vseh naftnih tankerjev, ki so pod sankcijami in plujejo v Venezuelo ali iz nje. Trump je venezuelske oblasti označil za tujo teroristično organizacijo, saj naj bi kradle ameriško premoženje. ZDA bodo po Trumpovih besedah okrepile vojaško aktivnost okoli Venezuele, dokler ta ne vrne vse nafte, zemlje in drugega premoženja.

Pakistan in Rusija sta v pogovorih o morebitnem sporazumu v naftnem sektorju, je za rusko tiskovno agencijo RIA povedal pakistanski finančni minister Muhammad Aurangzeb. Pogovori med energetskima ministrstvoma obeh držav potekajo o širšem sodelovanju pri raziskovanju, proizvodnji in predelavi nafte. Rusija je tudi razpravljala o posodobitvi pakistanske rafinerije z ruskimi podjetji.

Iranske oblasti so sporočile, da je zasežena tuja naftna tankerja poleg tihotapljenja milijonov litrov goriva zagrešila več kršitev, vključno z izklopom radarja in namernim uničevanjem opreme med zasegom. Te dejavnosti so povzročile nezadovoljstvo tistih, katerih veliki dobički so ogroženi.

ZDA so uvedle sankcije proti trem nečakom venezuelskega predsednika Nicolása Madura in šestim ladjam, ki prevažajo venezuelsko nafto. Pripravljajo se tudi na prestrezanje dodatnih ladij, ki prevažajo venezuelsko nafto, kar še povečuje pritisk na Madura.

Cene zlata so se v četrtek znižale po doseganju skoraj tedenskega vrha. Razlog je razdeljenost ameriške centralne banke (Federal Reserve) glede znižanja obrestnih mer, kar je povečalo negotovost med vlagatelji.

Ameriški predstavniški dom je glasoval za predlog zakona, ki bi odpravil omejevalne sankcije Caesar, uvedene proti Siriji pod vlado Bašarja al-Asada. ZDA so že umaknile vrsto restriktivnih gospodarskih sankcij, ki so bile uvedene med njegovo vladavino.

Vladimir Putin je ukazal ruski vojski, da vzpostavi 'varnostno območje' ob ukrajinski meji, ki naj bi zajemalo regije Černigov, Harkov in Sumi. Medtem se je ameriški odposlanec Steve Witkoff v Moskvi srečal s Putinom, kjer je predstavil mirovni načrt ZDA za Ukrajino. Analitiki ocenjujejo, da je Witkoffova misija v Rusiji težavna, saj so ukrajinski zavezniki oslabili ameriški mirovni načrt, ker naj bi bil preveč naklonjen Rusiji. Jared Kushner, zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je prav tako udeležil srečanja.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika, Steve Vitkof, se je v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, da bi poskušal zaustaviti vojno v Ukrajini. Sestanka sta se udeležila tudi posebni predstavnik predsednika Rusije Kiril Dmitrijev in zet ameriškega predsednika Donald Tramp Džared Kušner. Po srečanju s Putinom naj bi Vitkof in Kušner o izidih pogovorov obvestila ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Donald Tramp je izjavil, da si ZDA prizadevajo za rešitev.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pohvalil prizadevanja ZDA za vzpostavitev miru v Ukrajini in izrazil prepričanje, da bodo ta prizadevanja obrodila sadove. Donald Trump pa je dejal, da bo kmalu začel napadati cilje znotraj Venezuele. Trump je tudi ocenil, da je vojna v Ukrajini "kaos" in da je rešitev težavna.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v Moskvi sestal s posebnim odposlancem ZDA, Steveom Witkoffom, da bi razpravljal o mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo po tem, ko so se ameriški uradniki srečali z ukrajinsko delegacijo na Floridi. Putin je pohvalil zavzetje mesta Pokrovsk v vzhodni Ukrajini.

Kanada se je pridružila velikemu obrambnemu skladu Evropske unije, je sporočil urad premierja Marka Carneyja. Država želi tako diverzificirati svojo vojaško porabo in se oddaljiti od Združenih držav Amerike. Načrt kanadskim obrambnim podjetjem omogoča dostop do 150 milijard evrov vrednega posojilnega programa EU, imenovanega Varnostni ukrep za Evropo (SAFE). S tem si bodo kanadska podjetja lahko zagotovila poceni posojila, ki jih podpira EU, za nabavo vojaške opreme.