APDEJT.si

Madžarsko podjetje Ganz bo v okviru 21 milijard forintov (približno 54 milijonov evrov) vredne naložbe v dveh letih podvojilo svoje kapacitete in odprlo tristo novih delovnih mest. Madžarska država bo projekt podprla s šestimi milijardami forintov (približno 15,5 milijona evrov) državne pomoči. Minister za zunanje zadeve in trgovino, Péter Szijjártó, je poudaril, da je vlada v zadnjih enajstih letih podprla že 1120 naložb madžarskih podjetij.

Podjetje MBH Domo Kft., lastnik in razvijalec novega sedeža banke MBH Bank, ki se gradi ob postaji podzemne železnice Árpád híd v Budimpešti, je podpisalo naložbeno in sodelovalno pogodbo z Mestno občino Budimpešta in Občino XIII. okrožja. V okviru sporazuma se bo obnovila tudi okolica, kar bo prispevalo k celostni prenovi območja ob reki Donavi.

Cena bencina na Madžarskem se bo zvišala, medtem ko bo cena dizelskega goriva ostala nespremenjena. Portal 24.hu je poročal, da se bencin draži, enako potrjuje tudi holtankoljak, ki ga navaja portfolio.hu, in dodaja, da bo sprememba stopila v veljavo v četrtek.

Madžarski zunanjetrgovinski promet je v maju in juniju pokazal mešano sliko, kljub znatnemu presežku. Maja je znašal presežek 978 milijonov evrov. Junija je bil presežek v blagovni menjavi prav tako 978 milijonov evrov, vendar pa je izvozni volumen za 0,7 odstotka zaostajal za enakim obdobjem lanskega leta, medtem ko se je uvoz povečal za 6,0 odstotka, kar je povzročilo porušenje ravnotežja. Centralna banka poroča o podrobnostih.

Madžarsko podjetje 4iG širi svoje poslovanje na področje vzdrževanja helikopterjev z nakupom 63-odstotnega deleža v podjetju HeliControl Kft. Hčerinsko podjetje 4iG SDT Zrt., ki se ukvarja z vesoljskimi in obrambnimi tehnologijami, je podpisalo predhodni, nezavezujoči sporazum o prevzemu. Ta strateška poteza odpira podjetju 4iG vstop na nov trg in je ocenjena kot pomemben korak v razvoju njihovega obrambnega in vesoljskega sektorja.

Nemško gospodarstvo se je v drugem četrtletju skrčilo za 0,1 odstotka, predvsem zaradi zmanjšanega povpraševanja iz ZDA. To je bilo posledica predčasnih nakupov pred uvedbo novih carin na blago iz Evropske unije, kar je vplivalo na trgovinsko izmenjavo. Strokovnjaki opozarjajo, da se bo okrevanje nemškega gospodarstva zgodilo šele leta 2026.

Madžarski Lidl je 31. julija začel obsežno akcijo za pomoč družinam pri pripravah na novo šolsko leto. Večtedenska kampanja vključuje široko paleto šolskih potrebščin, od pisarniškega materiala do posebnih dodatkov, kar staršem omogoča lažjo finančno obremenitev pri nakupovanju. Akcija je zasnovana tako, da zadovolji potrebe vseh starostnih skupin.

Ameriški trgovinski minister je napovedal, da bi lahko kava in kakav, kot naravna vira, ki se ne pridelujeta v Združenih državah Amerike, bila oproščena uvoznih dajatev. To bi veljalo v primeru, da so z izvoznimi državami sklenjeni trgovinski sporazumi. Ta odločitev prihaja kot del novih trgovinskih načrtov Trumpove administracije, ki bi tropskim izdelkom omogočili izjemo pri ameriških carinah.

Madžarska vlada, ki jo vodi Orbán, je po navedbah portala napi.hu dosegla najnižjo točko pred volitvami, a se sedaj prebuja bančni sektor. To naj bi omogočilo zagon novega programa Otthon Start Program. Kljub slabšim gospodarskim napovedim za prihodnjih 1,5 leta, kot so bile prvotno, stanje proračuna naj ne bi bilo poslabšano. Minister Márton Nagy je celo napovedal nove davčne olajšave, kar odpira vprašanje financiranja teh ukrepov.

Madžarsko podjetje Docler Holding, v lasti milijarderja Györgyja Gattyána, je napovedalo reorganizacijo, ki vključuje odpuščanje zaposlenih in avtomatizacijo delovnih procesov s pomočjo umetne inteligence. Podjetje ni razkrilo natančnega števila odpuščenih niti prizadetih delovnih mest, vendar je potrdilo, da bo prehod na avtomatizacijo zmanjšal potrebo po delovni sili.

Ameriško-kitajska carinska vojna se nadaljuje s podaljšanim premirjem, potem ko so se v Stockholmu zaključila dvodnevna pogajanja med predstavniki obeh gospodarskih velesil. Glavni cilj pogovorov je bil omiliti trgovinske napetosti med državama.

Zlati se je v torek ponovno oslabel v primerjavi z evrom in dolarjem, pri čemer je evro oslabel za 0,5 %, dolar pa za 1,1 %, deloma zaradi krepitve ameriške valute. Kljub temu ekonomisti menijo, da je krepitev dolarja kratkotrajna, donosi poljskih državnih vrednostnih papirjev pa naj bi se do konca tedna znižali. Medtem je tudi forint oslabel v primerjavi z glavnimi valutami, saj se je tečaj evra do poznega torka povzpel na 399,71 forinta z jutranjih 397,28 forinta. Tečaj evra je prešel tudi mejo 400 forintov, tečaj dolarja pa je presegel 346 forintov, po objavi podrobnosti trgovinskega sporazuma med EU in ZDA.

Evropska unija se je strinjala z visokimi energijskimi računi in 15-odstotnimi carinami na izvoz v Združene države Amerike. Medtem ko madžarski viri poročajo o "kapitulaciji Evrope" in "nerealisnih obljubah" predsednice Evropske komisije glede energijskih stroškov, poljski mediji so bolj razdeljeni. Nekateri poljski mediji to vidijo kot velik porast bremen in konec negotovosti za izvoznike, še posebej za avtomobilsko industrijo, medtem ko drugi menijo, da ameriške carine ne bodo močno prizadele evropskega poslovanja in ne bodo prekinile dobavnih verig, a lahko nekoliko upočasnijo trgovanje z nekaterimi izdelki.

Evropska unija naj bi v tajnosti nadaljevala s financiranjem vojne v Ukrajini, brez predhodnega posvetovanja z evropskimi državljani. Medtem so ukrajinske sile pridobile neeksplodiran ruski modul UMPK, kar bi lahko razkrilo skrivnosti ruskih vodenih bomb FAB. Ruska obveščevalna služba (SVR) pa je objavila trditve, da naj bi se predstavniki ZDA in Velike Britanije sestali v Alpah z visokimi ukrajinskimi uradniki, da bi razpravljali o morebitni zamenjavi predsednika Zelenskega. Ti sestanki naj bi bili povezani tudi z Valerijem Zalužnim, ki je bil omenjen v prejšnjih novicah.

Znani madžarski poslovnež je bil najden mrtev na svojem domu. Vzrok njegove smrti trenutno še ni znan, dogodek pa je bil označen kot tragedija.

Poljski in madžarski mediji ostro kritizirajo dogovor med Evropsko unijo in ZDA, ki naj bi ga 27. julija potrdila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Dogovor vključuje 15-odstotno carinsko tarifo na izvoz blaga iz EU v ZDA, poleg tega pa naj bi se EU zavezala k plačilu 750 milijard evrov v treh letih. Mediji menijo, da je to sramotna podreditev Evrope ameriškemu diktatu, ki oslablja celino in jo potiska v vazalni položaj.

Evropska unija je po poročanju ukrajinskih medijev ustavila vso finančno pomoč Ukrajini zaradi spornega zakona, ki naj bi ogrozil neodvisnost protikorupcijskih institucij. Medtem se na jugu Ukrajine pojavljajo množične roje kobilic, za kar ukrajinske oblasti krivijo Rusijo in vojno, ki povzroča tudi ekološko škodo. Ukrajinski mediji tudi poročajo, da naj bi Zahod razmišljal o zamenjavi predsednika Zelenskega.

Avtomobilski proizvajalec Stellantis se je v drugi polovici leta 2024 soočil z znatnimi stroški zaradi novih ameriških carinskih politik, ki so po napovedih dosegle 1,2 milijarde evrov. To se je pridružilo že nastalim 0,3 milijarde evrov stroškov v prvih šestih mesecih leta, kar skupno znaša 1,5 milijarde evrov dodatnih obremenitev za podjetje.

Péter Szijjártó je objavil, da Madžarska nadalje krepi svoj položaj v globalni avtomobilski industriji zahvaljujoč modernizacijski naložbi podjetja Suzuki. Ta poteza naj bi okrepila vodilno vlogo države v panogi.

Madžarska osrednja železniška postaja, Keleti pályaudvar v Budimpešti, bo med 25. avgustom in 20. septembrom popolnoma zaprta za potniški promet. Razlog za zaporo je obsežna naložba MÁV, madžarskih železnic, vredna približno 4,4 milijarde forintov, ki bo izboljšala infrastrukturo postajališča. V projektu bo sodelovalo 400 do 450 strokovnjakov, kar bo prineslo pomembne spremembe in izboljšave za potnike, kljub začasnim nevšečnostim.