APDEJT.si

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu srečal s približno 30 evropskimi voditelji držav in vlad, s katerimi je razpravljal o prihodnjih varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Srečal se je tudi s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stephenom Witkoffom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je opozoril, da bodo tuje enote, ki bi se pojavile v Ukrajini, legitimne tarče za rusko vojsko. Opozorilo je podal v času, ko se ZDA in Evropa pripravljata na povojno obdobje v Ukrajini. Hkrati NBS News poroča, da bi ZDA lahko prevzele vodilno vlogo pri nadzoru demilitariziranega območja v Ukrajini, ki bi ločevalo ruske in ukrajinske sile, če bi prišlo do mirovnih pogajanj.

Velika Britanija in njeni zavezniki so pripravljeni podpreti Ukrajino pred pogajanji za končanje vojne in tudi za zagotovitev morebitnega mirovnega sporazuma. Obrambni sekretar John Healey je v Kijevu dejal, da bodo partnerji Ukrajine pripravljeni pomagati "zaščititi nebo". O tem so razpravljali na srečanju na visoki ravni v Parizu.

Donald Trump je izjavil, da je pripravljen uvesti nove sankcije proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, na kar je Kremelj odgovoril, da nobene sankcije ne bodo spremenile poteka vojne. Vladimir Zelenski pa je po mnenju nekaterih s svojimi izjavami užalil Trumpa.

Večina Evropejcev nasprotuje pošiljanju vojakov v Ukrajino, tudi v primeru mirovnega sporazuma. Razlog za to je predvsem zaskrbljenost glede zanesljivosti sodelovanja z ZDA, kot opozarja strokovnjak iz bruseljskega analitičnega centra European Policy Centre. Ankete javnega mnenja in komentarji evropskih uradnikov to potrjujejo.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor je Poljska zahtevala aktiviranje člena 4 NATO. Premier Donald Tusk je dejal, da je država v najkritičnejši točki po drugi svetovni vojni. Rusija trdi, da ni načrtovala napadov na Poljsko in da so bili vsi cilji napadov na Ukrajino doseženi. ZDA so ponovile zavezo k obrambi ozemlja NATO.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija nadaljevala z boji, dokler ne bo dosegla svojih ciljev, če Ukrajina ne bo pristala na mirovni sporazum. Donald Trump je napovedal, da bo v prihodnjih dneh vodil nove pogovore o vojni v Ukrajini in nakazal možnost novih sankcij proti Rusiji. Potrjeno je bilo, da se bo Trump kmalu pogovarjal z Zelenskim, vendar trenutno ni načrtovanih neposrednih pogovorov s Putinom.

Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu predstavila govor o stanju Unije, ki je potekal v napetem političnem ozračju. Soočala se je s kritikami in grožnjami z novimi glasovanji o nezaupnici. V govoru je predstavila prioritete in vizijo EU do leta 2026, pri tem pa poskušala prepričati o svojih uspehih v luči prihajajočih volitev v Evropski parlament leta 2024, kjer se pričakuje razprava o reformi in širitvi Unije.

V Parizu je potekalo srečanje evropskih voditeljev, na katerem so obravnavali varnostna jamstva za Ukrajino po koncu vojne. Francoski predsednik Macron je izjavil, da je Evropa pripravljena ponuditi ta jamstva po podpisu mirovnega sporazuma. Razprave so potekale ob strahu pred novo rusko ofenzivo, nemški in francoski uradniki pa so razpravljali o ruskih vojakih, ki se zbirajo blizu Pokrovska. Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff se je prav tako sestal z evropskimi voditelji v Parizu glede varnostnih jamstev za Ukrajino. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je dejal, da bi moral imeti Kijev glavno besedo pri morebitni prisotnosti odvračilnega kontingenta partnerjev v Ukrajini, ne pa Moskva.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v četrtek v Parizu sestal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem ter voditelji Nemčije in Francije, kjer so razpravljali o varnostnih jamstvih za Ukrajino.

Kreml je pojasnil, da je Putin povabil Zelenskega v Moskvo na pogovore, ne pa na kapitulacijo. Rusija naj bi pripravljala novo ofenzivo s 100.000 vojaki v bližini ključnega mesta Pokrovsk. Putin je izjavil, da bo nadaljeval z boji, dokler ne bo dosežen mirovni sporazum.

Rusija je izrazila nasprotovanje morebitnemu pošiljanju evropskih vojakov v Ukrajino v primeru mirovnega sporazuma med Kijevom in Moskvo. Hkrati je Kremelj dejal, da mora biti vsako srečanje med Putinom in Zelenskim dobro pripravljeno. Kanadski premier Mark Carney meni, da se Putin izogiba srečanju z Zelenskim iz strahu pred pogovorom o končanju vojne. Steve Whitcoff, posebni odposlanec ameriškega predsednika, je izrazil prepričanje, da so pogajanja na visoki ravni med Rusijo in Ukrajino neizogibna. Obenem naj bi Putin Ukrajini predstavil mirovni predlog, ki pa ga Kijev verjetno ne bo sprejel.

Rusija je izvedla največji zračni napad na Ukrajino doslej, pri čemer je bilo poškodovano vladno poslopje v Kijevu. V napadu je umrlo najmanj pet ljudi, dva v Kijevu. Ukrajina je potrdila napade na ruska letalska oporišča, kar je vzporednica z dogajanjem s Črnomorsko floto.

Poljska je sporočila, da je sestrelila ruske drone nad svojim ozemljem, potem ko je bil poljski zračni prostor večkrat kršen med ruskim napadom na Ukrajino. Zaradi incidenta je bilo začasno zaprtih več letališč na Poljskem.

Donald Trump je opozoril Indijo na morebitne posledice nakupa ruske nafte in poudaril, da je že uvedel visoke tarife. Nekdanji Trumpov svetovalec John Bolton je kritiziral njegovo trgovinsko politiko, ki naj bi uničila desetletja prizadevanj Zahoda za oddaljitev Indije od vezi s Sovjetsko zvezo. Predsednik Finske, Alexander Stubb, je opozoril, da lahko Zahod izgubi globalni vpliv, če bo ignoriral Indijo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala načrte za spopadanje z izzivi, s katerimi se sooča EU, poudarila pa je tudi potrebo po neodvisnosti Evrope ob soočanju z grožnjami Rusije, trgovinskimi izzivi in napetostmi med svetovnimi silami. Medtem je administracija Donalda Trumpa ukinila več agencij, ki so si prizadevale zaščititi ameriške volitve.

Preiskava InformNapalm in Militant Intelligence, ki temelji na ruskih dokumentih, pridobljenih s kibernetsko operacijo OpsHackRussia’sDay (OHRD), razkriva, kako je Madžarska postala vstopna točka za Rusijo v NATO in EU. Budimpešta naj bi omogočala izogibanje sankcijam, namenjenim omejevanju ruske vojaške industrije, s tem pa naj bi ogrožala varnost zavezništva. Madžarska je obtožena, da je zaradi tesnih vezi z Rusijo postala ranljivost znotraj NATO in EU.

Google je milijarde uporabnikov Gmaila pozval k takojšnji zamenjavi gesel zaradi povečanih metod phishinga in kraje informacij. Opozorilo sledi hekerskemu napadu skupine ShinyHunters, zaradi česar je podjetje pozvalo uporabnike k spremljanju sumljivih aktivnosti.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je med obiskom na Finskem ponovil, da s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom ne zaupata Vladimirju Putinu in da je Putin pripravljen napasti druge države. Poudaril je, da se tako Poljska kot Finska zavedata te nevarnosti in zato razvijajo svoje oborožene sile.

Ruska vojska je prebila ukrajinske obrambne linije in prodrla v regijo Dnipropertrovsk v osrednji Ukrajini, kar zapleta mirovna pogajanja med državama. Donald Trump je medtem zvišal uvozne dajatve na indijske izdelke na 50 % in napovedal srečanje o povojni prihodnosti Gaze.