Cene pogonskih goriv v Nemčiji so v letu 2025 pokazale znatne regionalne razlike, pri čemer so bili stroški tankanja močno odvisni od lokacije prebivališča potrošnikov. Statistični podatki razkrivajo, da so prebivalci Švabske gorivo kupovali po bistveno nižjih cenah kot tisti na jugovzhodu države. Razlika v ceni med najcenejšimi in najdražjimi regijami je znašala do osem centov na liter, kar za povprečnega voznika predstavlja opazen finančni strošek na letni ravni. Najugodnejše cene so zabeležili v enem izmed večjih nemških mest, medtem ko so se z najvišjimi cenami spopadali vozniki v delih Bavarske, Spodnje Saške in Saške-Anhalta. Razhajanja med regijami so odraz logističnih stroškov, lokalne konkurence med ponudniki ter bližine rafinerij in glavnih transportnih poti. Analiza poudarja, da jugovzhod države ostaja ena najdražjih regij za lastnike vozil z motorji na notranje izgorevanje. Potrošniki so v letu 2025 poskušali optimizirati svoje stroške s spremljanjem mobilnih aplikacij za primerjavo cen, vendar so strukturne razlike med zveznimi deželami ostale stabilne. Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo takšna nihanja prisotna tudi v prihodnje, saj so pogojena z regionalno energetsko infrastrukturo in specifičnimi dajatvami, ki vplivajo na končno maloprodajno ceno na bencinskih servisih.

Pričakuje se, da bo evforija okoli umetne inteligence (UI) povzročila rekordno rast števila novoustanovljenih podjetij v letu 2025. Predvideva se, da bo ustanovljenih več kot 3.500 novih podjetij, ki se osredotočajo na razvoj in uporabo rešitev umetne inteligence. Ta rast je posledica novih poslovnih modelov, ki jih omogoča UI, in kaže na močno širitev tega sektorja. Posebej izrazita rast ni omejena le na velika tehnološka središča, kot je Berlin, ampak se močno pojavlja tudi drugod po državi, kar kaže na decentralizacijo inovacij v umetni inteligenci. Ta trend nakazuje, da se potencial umetne inteligence prepoznava in izkorišča v širšem gospodarskem okolju, ne le v uveljavljenih tehnoloških vozliščih. Povečano število start-upov bo verjetno spodbudilo konkurenco in inovacije na področju umetne inteligence, kar bo dolgoročno prineslo nove izdelke in storitve. Razvoj novih tehnologij na tem področju bo imel daljnosežne posledice za različne industrije, saj umetna inteligenca postaja ključna gonilna sila digitalne transformacije.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je v sredo izjavil, da bi moral ameriški vojaški proračun za leto 2027 znašati 1,5 bilijona dolarjev. To je precej več od 901 milijarde dolarjev, ki jih je Kongres odobril za leto 2026. Trump je svojo odločitev o vojaški porabi objavil na družbenem omrežju Truth Social, pri čemer je navedel, da je to rezultat "dolgih in težkih pogajanj s senatorji, člani in izjemnimi generali ter admirali". Trump je poudaril, da so "časi problematični in nevarni" ter da je povečanje vojaškega proračuna ključno za izgradnjo "vojaštva sanj" (dream military). Povečanje proračuna na 1,5 bilijona dolarjev bi predstavljalo več kot 50-odstotno povišanje glede na sedanjo rekordno raven. Čeprav bi takšno povečanje zahtevalo odobritev Kongresa, republikanci, ki imajo tesno večino v Senatu in Predstavniškem domu, doslej niso nasprotovali Trumpovim načrtom porabe. Trump je tudi namignil, da so resnični upravljavci Bele hiše nekateri posamezniki, ki niso izvoljeni, kar se mu je še nedavno zdelo neverjetno. Po njegovih besedah naj bi se vojaški proračun plačal z "odpravo odpadkov, goljufij in zlorab ter končanjem neskončnih in smešnih tujih vojn". S tem predlogom Trump nadaljuje s svojo platformo "Amerika najprej", ki predvideva močno vojsko in manjšo vpletenost v tuje konflikte, razen kadar so neposredno v interesu ZDA.

Upravni odbor družbe Warner Bros. Discovery (WBD) je uradno zavrnil najnovejšo ponudbo podjetja Paramount Skydance za prevzem, s čimer se je podjetje odločilo vztrajati pri načrtovanem združevanju z velikanom pretočnih vsebin Netflixom. Vodstvo družbe Warner Bros. je ocenilo, da je ponudba Paramounta, kljub višji nominalni vrednosti in vključitvi podjetja Discovery, strukturno prešibka in manj obetavna za dolgoročno stabilnost podjetja v primerjavi s sporazumom z Netflixom. Zavrnitev sovražnega prevzema pomeni, da bi moral Paramount bistveno povišati svojo ponudbo ali izboljšati pogoje financiranja, če želi še naprej konkurirati za lastništvo hollywoodskega studia. Warner Bros. se je odločil prednostno obravnavati sinergije, ki jih ponuja Netflix, kljub pritisku delničarjev, ki so sprva kazali zanimanje za Paramountovo gotovinsko premijo. Odločitev odraža strateško usmeritev podjetja k utrditvi položaja na globalnem trgu pretočnih storitev pod okriljem Netflixove infrastrukture. Dogajanje v Hollywoodu nakazuje na intenzivno konsolidacijo v medijski industriji, kjer se največji igralci borijo za prevlado nad filmskimi katalogi in pravicami za pretakanje. Analitiki ocenjujejo, da bo neuspeli poskus Paramounta prisilil družbo v iskanje drugih strateških partnerstev, medtem ko bo Netflix s prevzemom WBD utrdil svoj primat na trgu in pridobil dostop do nekaterih najbolj prepoznavnih intelektualnih lastnin v svetu zabave.

ZDA so izvedle tajno operacijo zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene ter ju prepeljale iz Caracasa v New York. Medtem je prišlo do telefonskega pogovora med Donaldom Trumpom in kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom, ki nakazuje morebitno umiritev napetosti.

Donald Trump je dejal, da želi preprečiti velikim institucionalnim vlagateljem nakup hiš, saj meni, da to otežuje nakup stanovanj mladim družinam. Poudaril je, da bi prepoved olajšala pot do prvega doma za mlade družine in posameznike.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavile različne medijske interpretacije in odzivi na dejanja Trumpove administracije v Venezueli. Nekateri mediji, kot so Apples News, Google News, MSN in Yahoo News, so poskušali prikriti Trumpovo zmago in izkrivljati informacije. Atlantic Council je v članku v New York Timesu podprl odstranitev Madura. Pojavila so se tudi poročila, da naj bi Rusija ponudila Venezuelo v zameno za Ukrajino, ZDA pa naj bi načrtovale dolgoročno upravo nad Venezueli, ki bi trajala več kot eno leto in vključevala izkoriščanje venezuelske nafte.

Donald Trump je podpisal odlok o umiku ZDA iz 66 mednarodnih organizacij in pogodb, ki po mnenju Bele hiše ne služijo več ameriškim interesom. Med organizacijami je 31 povezanih z Združenimi narodi, vključno s strukturami za utrjevanje miru.

Podjetje za umetno inteligenco xAI, ki ga vodi ameriški milijarder Elon Musk, je od vlagateljev pridobilo 20 milijard dolarjev kapitala za nadaljnji razvoj in širitev svojih dejavnosti. Ta obsežna finančna injekcija prihaja v času, ko se podjetje sooča s kritičnimi odzivi javnosti glede svoje programske opreme Grok. Slednja je bila tarča kritik zaradi ustvarjanja neprimernih in razgaljenih slik mladoletnih oseb, kar je sprožilo razprave o varnostnih mehanizmih Muskove tehnologije. Kljub etičnim pomislekom in kontroverzam, ki obkrožajo delovanje klepetalnika Grok, so vlagatelji pokazali izjemno zaupanje v dolgoročni potencial podjetja. Sredstva bodo namenjena predvsem krepitvi računske infrastrukture in izboljšanju modelov umetne inteligence, s čimer želi Musk konkurirati uveljavljenim igralcem na trgu, kot sta OpenAI in Google. Visok znesek investicije potrjuje, da tehnološki sektor kljub regulatornim tveganjem še naprej močno stavi na razvoj generativne umetne inteligence pod Muskovim vodstvom.

Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je napovedala pripravo zakonskega predloga za reformo davka na dediščino, ki se osredotoča na pravičnejšo porazdelitev premoženjskega bremena. Glavni cilj predloga je uvedba višjih davčnih stopenj za ekstremno visoke dediščine in milijonska premoženja, ki so bila po mnenju stranke doslej obdavčena prenizko. Po trenutnih navedbah SPD bi s tem zmanjšali družbeno neenakost, saj se pogosto dogaja, da prejemniki velikih premoženj državi ne plačajo sorazmernega deleža dajatev. Kljub prizadevanjem za strožjo obdavčitev posameznikov pa načrt SPD predvideva določene izjeme. Stranka želi zaščititi podjetniški sektor, zato bodo premoženjske vrednosti operativnih podjetij v okviru reforme predvidoma obravnavane ugodneje. S tem ukrepom želijo preprečiti negativne vplive na gospodarsko dejavnost in ohraniti delovna mesta v družinskih podjetjih, hkrati pa zagotoviti, da bi bogati posamezniki h kapitalski stabilnosti države prispevali večji delež.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je le nekaj dni po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura prevzela nadzor nad naftno industrijo Venezuele. Po doseženem dogovoru bo država Združenim državam Amerike dobavila od 30 do 50 milijonov sodčkov surove nafte, kar predstavlja ključen korak pri stabilizaciji ameriškega energetskega trga in neposreden poseg v gospodarstvo te južnoameriške države. Nadzor nad prodajo nafte ZDA omogoča upravljanje z ogromnimi finančnimi sredstvi, ki so bila prej pod neposrednim nadzorom Madurovega režima. Poteza sledi obdobju intenzivnih političnih napetosti in neposrednih pogajanj med Washingtonom in Caracasom. ZDA so s tem dejanjem utrdile svojo vlogo glavnega arbitra v venezuelski naftni prihodnosti, hkrati pa si zagotovile energetske surovine po ugodnih pogojih. Ta razvoj dogodkov pomeni korenit zasuk v regionalni geopolitiki, saj so ZDA s finančnim in fizičnim nadzorom nad izvozom nafte dejansko prevzele vodenje najpomembnejšega venezuelskega gospodarskega sektorja, medtem ko se država še vedno spopada z notranjo politično nestabilnostjo.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Nemški farmacevtski gigant Bayer je v Združenih državah Amerike sprožil pravne postopke proti proizvajalcem cepiv proti covidu-19, podjetjem Pfizer, BioNTech in Moderna. Podjetje Bayer trdi, da so omenjeni proizvajalci pri razvoju svojih cepiv, temelječih na tehnologiji informacijske ribonukleinske kisline (mRNK), neupravičeno uporabili patentirano tehnologijo Bayerjeve hčerinske družbe Monsanto. Tožba, ki je bila vložena na ameriškem sodišču, poleg mRNK pionirjev vključuje tudi podjetje Johnson & Johnson. Bayer v tožbenem zahtevku navaja, da so bila njihova odkritja ključna za razvoj učinkovitih cepiv, vendar zanje niso prejeli ustreznega nadomestila ali dovoljenja za uporabo. Ta poteza Bayerja predstavlja nov vrhunec v vrsti pravnih sporov glede intelektualne lastnine, ki so se pojavili po hitrem razvoju cepiv v času pandemije.

Ameriški predsednik Donald Trump se je med torkovim govorom v Washingtonu javno norčeval iz francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Trump je pred republikanskim občinstvom uprizoril oponašanje francoskega voditelja in opisal njun domnevni pogovor o uvedbi carin na zdravila. Po navedbah ameriškega predsednika naj bi ga Macron prosil, naj ohrani vsebino njunega dogovora v tajnosti pred francosko javnostjo, pri čemer naj bi se francoski voditelj strinjal s Trumpovimi pogoji pod pogojem, da to ne bo javno objavljeno. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med voditeljema, ki so se v preteklosti že kazale v njunih različnih pogledih na trgovinsko politiko in diplomatska vprašanja. Trumpova uporaba satire in oponašanja v uradnih nagovorih poudarja njegov nekonvencionalen pristop k mednarodni diplomaciji, medtem ko francoska stran dogodka za zdaj uradno ni komentirala. Sporna vsebina govora se nanaša predvsem na vprašanje cen zdravil in trgovinskih omejitev, ki so ključna točka Trumpove gospodarske agende.

Tehnološka giganta Siemens in Nvidia sta na sejmu zabavne elektronike CES v Las Vegasu predstavila vizijo nove industrijske revolucije, ki temelji na integraciji umetne inteligence v industrijske procese. Podjetji nameravata z uporabo naprednih aplikacij omogočiti vzpostavitev popolnoma virtualnih tovarn, kjer bo mogoče simulirati celotne proizvodne linije še pred njihovo dejansko izgradnjo. Sodelovanje se osredotoča na usposabljanje robotov v digitalnih okoljih in reševanje kompleksnih tehničnih težav s pomočjo umetne inteligence, še preden se te pojavijo v fizičnem svetu. Ta premik k industrijskemu metaverzumu naj bi korenito spremenil način, kako podjetja načrtujejo, izdelujejo in vzdržujejo izdelke, kar obeta bistveno večjo učinkovitost in zmanjšanje stroškov v globalni proizvodnji.

Povprečna letna inflacija v Nemčiji je leta 2025 znašala 2,2 odstotka, kar je enaka raven kot v predhodnem letu, je v poročilu navedel nemški zvezni statistični urad. Po obdobju izrazite rast cen v preteklih letih se je pritisk na cene le rahlo umiril, pri čemer so k skupni rasti cen najbolj prispevale podražitve storitev, zavarovanj, potovanj in živil. Nasprotno so se cene energentov v tem obdobju znižale, kar je delno ublažilo splošno rast življenjskih stroškov. Ekonomisti napovedujejo, da se bo trend zmerne inflacije nadaljeval tudi v prihodnje. Po njihovih ocenah bo stopnja rasti cen tudi leta 2026 ostala nad mejo dveh odstotkov. Čeprav se val visoke inflacije iz preteklosti umirja, ostajajo podražitve na področju storitvenih dejavnosti opazne in še naprej vplivajo na kupno moč potrošnikov v največjem evropskem gospodarstvu.

Hotelirji v nemškem letovišču Kühlungsborn ob Baltskem morju so napovedali obsežne naložbe v posodobitev svoje turistične ponudbe, ki jih načrtujejo za leto 2026. Cilj teh investicij je izboljšanje infrastrukture, ki vključuje predvsem obnovo velnes centrov, bazenov in fitnes prostorov. Po navedbah lokalnih ponudnikov bodo naložbe vključevale prenovo obstoječih objektov, modernizacijo opreme in funkcionalne predelave hotelskih kapacitet. Načrtovani posegi niso namenjeni zgolj povečanju udobja za turiste, ki vsako leto obiščejo to priljubljeno obmorsko destinacijo, temveč bodo prinesli koristi tudi zaposlenim in lokalnemu prebivalstvu. Z nadgradnjo ponudbe želijo hotelirji ohraniti konkurenčnost letovišča in zagotoviti visoko raven storitev v prihodnjih sezonah. Projekt poudarja strateško usmeritev regije v kakovostni turizem in dolgoročno vzdržnost turistične infrastrukture na nemški obali.

V nemški prestolnici Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je močno ohromil vsakdanje življenje in delovanje osnovne infrastrukture. Zaradi prekinjene oskrbe so ostali brez ogrevanja številni stanovanjski objekti, moteno pa je bilo tudi delovanje svetovnega spleta, kar je povzročilo težave pri komunikaciji in poslovanju. Kljub zahtevnim razmeram so se prebivalci in lokalna podjetja na krizo odzvali z visoko mero iznajdljivosti. Trgovine in javne ustanove so za ohranjanje osnovnih storitev uporabile plinske kuhalnike in prenosne generatorje električne energije. Poročila s terena kažejo, da so se Berlinčani hitro prilagodili razmeram z improviziranimi rešitvami, da bi premostili obdobje do vzpostavitve normalnega stanja. Čeprav je bila oskrba z energijo prekinjena, so lokalni ponudniki storitev s kreativnimi pristopi zagotovili, da življenje v mestu ni povsem zastalo. Oblasti in vzdrževalne službe si medtem prizadevajo za odpravo napak na omrežju.

Po spektakularnem ropu več kot 3000 sefov v poslovalnici Sparkasse v Gelsenkirchen-Buer, kjer preiskava do sedaj ni prinesla večjega napredka, je policija izvedla obsežno racijo v sami poslovalnici. Oškodovanci ropa napovedujejo tožbe proti banki. Mediji poročajo, da je bil ukraden plen vreden 100 milijonov evrov.

Krščansko-socialna unija (CSU) je na svojem tradicionalnem zimskem zasedanju v samostanu Seeon v ospredje postavila reševanje gospodarske krize v Nemčiji. Vodstvo stranke je predstavilo načrte za konec gospodarske stagnacije, pri čemer so poudarili, da mora biti prioriteta prihodnjega delovanja Unije (CDU/CSU) prav okrepitev gospodarstva. Medtem ko je pred letom dni na zasedanju še prevladoval optimizem glede hitre menjave oblasti, je letošnji ton bistveno bolj resen in zaskrbljen. Analitiki opozarjajo, da se stranka sooča s starimi težavami, ki bi lahko ob vztrajanju trenutnih gospodarskih kazalnikov v prihodnje povzročile precejšnje politične in socialne izzive. V razpravah so poudarili potrebo po strukturnih reformah in zmanjšanju birokratskih ovir, kar naj bi po njihovem mnenju Nemčiji povrnilo konkurenčnost na mednarodnem trgu. Stranka se s tem pripravlja na prihajajoče volilno obdobje, kjer bo gospodarska stabilnost osrednja tema kampanje.