Podjetje za umetno inteligenco xAI, ki ga vodi ameriški milijarder Elon Musk, je od vlagateljev pridobilo 20 milijard dolarjev kapitala za nadaljnji razvoj in širitev svojih dejavnosti. Ta obsežna finančna injekcija prihaja v času, ko se podjetje sooča s kritičnimi odzivi javnosti glede svoje programske opreme Grok. Slednja je bila tarča kritik zaradi ustvarjanja neprimernih in razgaljenih slik mladoletnih oseb, kar je sprožilo razprave o varnostnih mehanizmih Muskove tehnologije. Kljub etičnim pomislekom in kontroverzam, ki obkrožajo delovanje klepetalnika Grok, so vlagatelji pokazali izjemno zaupanje v dolgoročni potencial podjetja. Sredstva bodo namenjena predvsem krepitvi računske infrastrukture in izboljšanju modelov umetne inteligence, s čimer želi Musk konkurirati uveljavljenim igralcem na trgu, kot sta OpenAI in Google. Visok znesek investicije potrjuje, da tehnološki sektor kljub regulatornim tveganjem še naprej močno stavi na razvoj generativne umetne inteligence pod Muskovim vodstvom.

Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je napovedala pripravo zakonskega predloga za reformo davka na dediščino, ki se osredotoča na pravičnejšo porazdelitev premoženjskega bremena. Glavni cilj predloga je uvedba višjih davčnih stopenj za ekstremno visoke dediščine in milijonska premoženja, ki so bila po mnenju stranke doslej obdavčena prenizko. Po trenutnih navedbah SPD bi s tem zmanjšali družbeno neenakost, saj se pogosto dogaja, da prejemniki velikih premoženj državi ne plačajo sorazmernega deleža dajatev. Kljub prizadevanjem za strožjo obdavčitev posameznikov pa načrt SPD predvideva določene izjeme. Stranka želi zaščititi podjetniški sektor, zato bodo premoženjske vrednosti operativnih podjetij v okviru reforme predvidoma obravnavane ugodneje. S tem ukrepom želijo preprečiti negativne vplive na gospodarsko dejavnost in ohraniti delovna mesta v družinskih podjetjih, hkrati pa zagotoviti, da bi bogati posamezniki h kapitalski stabilnosti države prispevali večji delež.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je le nekaj dni po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura prevzela nadzor nad naftno industrijo Venezuele. Po doseženem dogovoru bo država Združenim državam Amerike dobavila od 30 do 50 milijonov sodčkov surove nafte, kar predstavlja ključen korak pri stabilizaciji ameriškega energetskega trga in neposreden poseg v gospodarstvo te južnoameriške države. Nadzor nad prodajo nafte ZDA omogoča upravljanje z ogromnimi finančnimi sredstvi, ki so bila prej pod neposrednim nadzorom Madurovega režima. Poteza sledi obdobju intenzivnih političnih napetosti in neposrednih pogajanj med Washingtonom in Caracasom. ZDA so s tem dejanjem utrdile svojo vlogo glavnega arbitra v venezuelski naftni prihodnosti, hkrati pa si zagotovile energetske surovine po ugodnih pogojih. Ta razvoj dogodkov pomeni korenit zasuk v regionalni geopolitiki, saj so ZDA s finančnim in fizičnim nadzorom nad izvozom nafte dejansko prevzele vodenje najpomembnejšega venezuelskega gospodarskega sektorja, medtem ko se država še vedno spopada z notranjo politično nestabilnostjo.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Nemški farmacevtski gigant Bayer je v Združenih državah Amerike sprožil pravne postopke proti proizvajalcem cepiv proti covidu-19, podjetjem Pfizer, BioNTech in Moderna. Podjetje Bayer trdi, da so omenjeni proizvajalci pri razvoju svojih cepiv, temelječih na tehnologiji informacijske ribonukleinske kisline (mRNK), neupravičeno uporabili patentirano tehnologijo Bayerjeve hčerinske družbe Monsanto. Tožba, ki je bila vložena na ameriškem sodišču, poleg mRNK pionirjev vključuje tudi podjetje Johnson & Johnson. Bayer v tožbenem zahtevku navaja, da so bila njihova odkritja ključna za razvoj učinkovitih cepiv, vendar zanje niso prejeli ustreznega nadomestila ali dovoljenja za uporabo. Ta poteza Bayerja predstavlja nov vrhunec v vrsti pravnih sporov glede intelektualne lastnine, ki so se pojavili po hitrem razvoju cepiv v času pandemije.

Ameriški predsednik Donald Trump se je med torkovim govorom v Washingtonu javno norčeval iz francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Trump je pred republikanskim občinstvom uprizoril oponašanje francoskega voditelja in opisal njun domnevni pogovor o uvedbi carin na zdravila. Po navedbah ameriškega predsednika naj bi ga Macron prosil, naj ohrani vsebino njunega dogovora v tajnosti pred francosko javnostjo, pri čemer naj bi se francoski voditelj strinjal s Trumpovimi pogoji pod pogojem, da to ne bo javno objavljeno. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med voditeljema, ki so se v preteklosti že kazale v njunih različnih pogledih na trgovinsko politiko in diplomatska vprašanja. Trumpova uporaba satire in oponašanja v uradnih nagovorih poudarja njegov nekonvencionalen pristop k mednarodni diplomaciji, medtem ko francoska stran dogodka za zdaj uradno ni komentirala. Sporna vsebina govora se nanaša predvsem na vprašanje cen zdravil in trgovinskih omejitev, ki so ključna točka Trumpove gospodarske agende.

Tehnološka giganta Siemens in Nvidia sta na sejmu zabavne elektronike CES v Las Vegasu predstavila vizijo nove industrijske revolucije, ki temelji na integraciji umetne inteligence v industrijske procese. Podjetji nameravata z uporabo naprednih aplikacij omogočiti vzpostavitev popolnoma virtualnih tovarn, kjer bo mogoče simulirati celotne proizvodne linije še pred njihovo dejansko izgradnjo. Sodelovanje se osredotoča na usposabljanje robotov v digitalnih okoljih in reševanje kompleksnih tehničnih težav s pomočjo umetne inteligence, še preden se te pojavijo v fizičnem svetu. Ta premik k industrijskemu metaverzumu naj bi korenito spremenil način, kako podjetja načrtujejo, izdelujejo in vzdržujejo izdelke, kar obeta bistveno večjo učinkovitost in zmanjšanje stroškov v globalni proizvodnji.

Povprečna letna inflacija v Nemčiji je leta 2025 znašala 2,2 odstotka, kar je enaka raven kot v predhodnem letu, je v poročilu navedel nemški zvezni statistični urad. Po obdobju izrazite rast cen v preteklih letih se je pritisk na cene le rahlo umiril, pri čemer so k skupni rasti cen najbolj prispevale podražitve storitev, zavarovanj, potovanj in živil. Nasprotno so se cene energentov v tem obdobju znižale, kar je delno ublažilo splošno rast življenjskih stroškov. Ekonomisti napovedujejo, da se bo trend zmerne inflacije nadaljeval tudi v prihodnje. Po njihovih ocenah bo stopnja rasti cen tudi leta 2026 ostala nad mejo dveh odstotkov. Čeprav se val visoke inflacije iz preteklosti umirja, ostajajo podražitve na področju storitvenih dejavnosti opazne in še naprej vplivajo na kupno moč potrošnikov v največjem evropskem gospodarstvu.

Hotelirji v nemškem letovišču Kühlungsborn ob Baltskem morju so napovedali obsežne naložbe v posodobitev svoje turistične ponudbe, ki jih načrtujejo za leto 2026. Cilj teh investicij je izboljšanje infrastrukture, ki vključuje predvsem obnovo velnes centrov, bazenov in fitnes prostorov. Po navedbah lokalnih ponudnikov bodo naložbe vključevale prenovo obstoječih objektov, modernizacijo opreme in funkcionalne predelave hotelskih kapacitet. Načrtovani posegi niso namenjeni zgolj povečanju udobja za turiste, ki vsako leto obiščejo to priljubljeno obmorsko destinacijo, temveč bodo prinesli koristi tudi zaposlenim in lokalnemu prebivalstvu. Z nadgradnjo ponudbe želijo hotelirji ohraniti konkurenčnost letovišča in zagotoviti visoko raven storitev v prihodnjih sezonah. Projekt poudarja strateško usmeritev regije v kakovostni turizem in dolgoročno vzdržnost turistične infrastrukture na nemški obali.

V nemški prestolnici Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je močno ohromil vsakdanje življenje in delovanje osnovne infrastrukture. Zaradi prekinjene oskrbe so ostali brez ogrevanja številni stanovanjski objekti, moteno pa je bilo tudi delovanje svetovnega spleta, kar je povzročilo težave pri komunikaciji in poslovanju. Kljub zahtevnim razmeram so se prebivalci in lokalna podjetja na krizo odzvali z visoko mero iznajdljivosti. Trgovine in javne ustanove so za ohranjanje osnovnih storitev uporabile plinske kuhalnike in prenosne generatorje električne energije. Poročila s terena kažejo, da so se Berlinčani hitro prilagodili razmeram z improviziranimi rešitvami, da bi premostili obdobje do vzpostavitve normalnega stanja. Čeprav je bila oskrba z energijo prekinjena, so lokalni ponudniki storitev s kreativnimi pristopi zagotovili, da življenje v mestu ni povsem zastalo. Oblasti in vzdrževalne službe si medtem prizadevajo za odpravo napak na omrežju.

Po spektakularnem ropu več kot 3000 sefov v poslovalnici Sparkasse v Gelsenkirchen-Buer, kjer preiskava do sedaj ni prinesla večjega napredka, je policija izvedla obsežno racijo v sami poslovalnici. Oškodovanci ropa napovedujejo tožbe proti banki. Mediji poročajo, da je bil ukraden plen vreden 100 milijonov evrov.

Evropska komisija je v prizadevanjih za pomiritev kmetijskega sektorja predlagala predčasen dostop do sredstev v naslednjem večletnem finančnem okviru. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torkovem pismu razkrila načrt, po katerem bi kmetom prednostno sprostili približno 45 milijard evrov. Ta poteza je neposreden odgovor na močan odpor kmetov proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami bloka Mercosur. Kmetijski sektor po celotni Evropi opozarja na nevarnost nelojalne konkurence, saj bi sporazum omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Unije. Bruselj s ponujenim finančnim svežnjem poskuša omiliti strahove pred gospodarsko škodo in zagotoviti podporo za dokončanje dolgotrajnih pogajanj. Ponudba prihaja v času stopnjevanja protestov kmetov, ki v sporazumu vidijo neposredno grožnjo svojemu preživetju in stabilnosti evropskega kmetijstva.

Krščansko-socialna unija (CSU) je na svojem tradicionalnem zimskem zasedanju v samostanu Seeon v ospredje postavila reševanje gospodarske krize v Nemčiji. Vodstvo stranke je predstavilo načrte za konec gospodarske stagnacije, pri čemer so poudarili, da mora biti prioriteta prihodnjega delovanja Unije (CDU/CSU) prav okrepitev gospodarstva. Medtem ko je pred letom dni na zasedanju še prevladoval optimizem glede hitre menjave oblasti, je letošnji ton bistveno bolj resen in zaskrbljen. Analitiki opozarjajo, da se stranka sooča s starimi težavami, ki bi lahko ob vztrajanju trenutnih gospodarskih kazalnikov v prihodnje povzročile precejšnje politične in socialne izzive. V razpravah so poudarili potrebo po strukturnih reformah in zmanjšanju birokratskih ovir, kar naj bi po njihovem mnenju Nemčiji povrnilo konkurenčnost na mednarodnem trgu. Stranka se s tem pripravlja na prihajajoče volilno obdobje, kjer bo gospodarska stabilnost osrednja tema kampanje.

Londonski nogometni klub Chelsea je za svojega novega glavnega trenerja imenoval mladega angleškega strokovnjaka Liama Roseniorja. Vodstvo kluba je s 40-letnim strategom doseglo dogovor o sodelovanju, Rosenior pa je v svoji prvi izjavi potrdil, da prevzema vodenje moštva na Stamford Bridgeu. Imenovanje prihaja po odhodu Enza Maresce, kar je v nogometnih krogih sprožilo precejšnje zanimanje in razprave o prihodnji smeri kluba. Rosenior velja za enega najbolj obetavnih angleških trenerjev nove generacije, ki je pred prihodom v London pustil pečat predvsem pri ekipi Hull City. Pri Chelseaju bo moral hitro vzpostaviti stabilnost v ekipi, ki se v zadnjih sezonah spopada z nestanovitno formo in pogostimi menjavami na trenerskem stolčku. Navijači in strokovna javnost od novega stratega pričakujejo prepoznaven slog igre in vrnitev kluba v vrh angleškega ter evropskega nogometa.

Chung Euisun iz Hyundai Motor Group je izjavil, da mora podjetje postaviti umetno inteligenco v središče svoje strategije za zagotovitev prihodnosti. Nvidia je na sejmu CES 2026 predstavila Alpamayo, novo platformo umetne inteligence za avtonomna vozila, ki bo debitirala v novem Mercedes-Benz CLA. Nvidia ima ambiciozne načrte, da bo s to tehnologijo opremila vsa vozila. Elon Musk je predstavil konkurenco Teslinemu sistemu FSD.

Grčija, ki letos pričakuje že četrti zaporedni rekord v turističnem obisku, se je znašla v središču razprav o varnosti v letalskem prometu. Po poročanju tujih medijev je dramatičen incident v sistemu nadzora zračnega prometa povzročil precejšen kaos in vzbudil resne dvome o zanesljivosti tamkajšnje letalske infrastrukture. Dogodek je še posebej odmeven v Nemčiji, saj so nemški turisti med najštevilčnejšimi obiskovalci te sredozemske države. Kljub ambicijam Grčije, da utrdi svoj položaj vodilne turistične destinacije, tehnične in organizacijske težave v letalskem sektorju povzročajo negotovost med potniki. Strokovnjaki zdaj preučujejo, ali gre za osamljen primer ali za sistemsko pomanjkljivost, ki bi lahko vplivala na varnost milijonov turistov, ki vsako leto letijo v državo. Incident poudarja nujnost posodobitve sistemov za vodenje zračnega prometa v času največje obremenitve turistične sezone.

Google je napovedal, da bo januarja 2026 v Gmailu ukinil dve pogosto uporabljeni funkciji, ki vplivata na centralizacijo e-poštnih sporočil iz zunanjih računov. Uporabniki ne bodo več mogli prejemati e-pošte iz zunanjih računov v Gmailov vmesnik. To bo vplivalo na uporabnike, ki Gmail uporabljajo za združevanje službenih in osebnih e-poštnih sporočil.

Po izjemno šibkem letu 2024 se je povpraševanje po električnih vozilih v Nemčiji v letu 2025 ponovno okrepilo. Na nemške ceste je lani zapeljalo več kot pol milijona novih električnih avtomobilov, kar predstavlja opazen skok v primerjavi s predhodnim letom. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da o pravem razcvetu oziroma eksponentni rasti panoge še ni mogoče govoriti. Podatki o novih registracijah kažejo na stabilizacijo trga, vendar poznavalci ostajajo previdni pri napovedih za prihodnost. Čeprav so številke spodbudne, panoga še vedno nima zagona, ki bi nakazoval na dokončen preboj e-mobilnosti v širše množice. Analitiki poudarjajo, da gre predvsem za okrevanje po krizi, ne pa za začetek nove faze hitre rasti prodaje električnih vozil.

Zaradi močnega sneženja in ekstremno nizkih temperatur je v začetku tedna v več evropskih državah prišlo do resnih motenj v prometu. Najhuje so bile prizadete Nizozemska, Francija in Poljska. Na Nizozemskem je železniški promet v torek skoraj povsem zastal; poleg težav z zamrznjenimi kretnicami je situacijo poslabšala še računalniška okvara, zaradi česar so vlaki nacionalnega operaterja stali vse do dopoldanskih ur. V letalskem prometu je bilo na amsterdamskem letališču Schiphol, ki velja za eno ključnih evropskih vozlišč, odpovedanih približno 350 letov, kar je že peti zaporedni dan motenj. Podobne razmere so zabeležili tudi v Franciji, kjer je v širši okolici Pariza zaradi snega nastalo za več kot 1000 kilometrov zastojev, letališči Charles-de-Gaulle in Orly pa sta morali odpovedati številne lete. O kaotičnih razmerah na cestah so poročali še iz Bosne in Hercegovine, Češke, Slovaške in Poljske, medtem ko je Španijo zajelo neurje Francis, ki je prineslo močno deževje in ohladitev. Kljub težavam v notranjem prometu so mednarodni vlaki na Nizozemskem večinoma vozili po voznem redu.

Nizozemsko podjetje Fastned je do konca leta 2024 oziroma začetka leta 2025 znatno razširilo svojo mrežo hitrih polnilnih postaj za električna vozila po Evropi. Po podatkih podjetja s sedežem v Amsterdamu je trenutno odprtih skupno 406 lokacij, kar predstavlja pomemben mejnik v širitvi njihove infrastrukture. Podjetje je svojo prisotnost utrdilo v devetih evropskih državah, kjer voznikom omogoča hitro polnjenje na strateških prometnih vozliščih. Mreža Fastned je zdaj vzpostavljena na Nizozemskem, v Franciji, Belgiji, Nemčiji, Združenem kraljestvu, Švici, na Danskem, v Španiji in Italiji. Ta širitev odraža naraščajoče povpraševanje po polnilni infrastrukturi v Evropski uniji in sosednjih državah, saj se evropski vozni park vztrajno elektrificira. Družba s tem utrjuje svoj položaj enega ključnih akterjev na trgu hitrega polnjenja, kar prispeva k ciljem zelenega prehoda in mobilnosti brez emisij na celinski ravni.