APDEJT.si

Donald Trump je v svojem govoru na Generalni skupščini ZN kritiziral ZN zaradi neuspešnih mirovnih prizadevanj in ponovil svoje prepričanje, da bi moral prejeti Nobelovo nagrado za mir. Podnebne spremembe je označil za 'največjo prevaro, ki je bila kdaj storjena na svetu'. Obenem je ostro kritiziral evropske države zaradi uvoza ruske nafte in plina ter zagrozil s tarifami.

Donald Trump je v govoru pred Generalno skupščino ZN kritiziral evropsko migracijsko politiko in opozoril Evropejce, da njihove države propadajo. Ponovno je napadel Združene narode in podnebno politiko, pri tem pa je ostro kritiziral tudi Nemčijo.

Donald Trump je v govoru na जनरलni skupščini ZN kritiziral evropske države, Indijo in Kitajsko. Zavzel se je za konec odprtih meja in pozval Evropejce, naj ustavijo nakup ruskega plina in nafte. Prav tako je govoril o konfliktih v Ukrajini in Gazi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija priznala državo Palestino, kar naj bi podprlo rešitev dveh držav. Poudaril je, da želijo s tem izolirati Hamas. Macron je tudi izjavil, da Benjamin Netanyahu nima več načrtov za območje Gaze, ter pozval Donalda Trumpa k ustavitvi konflikta, če želi Nobelovo nagrado za mir.

Mali, Burkina Faso in Niger, zahodnoafriške države pod vojaško upravo, so napovedale izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Države, ki jih vodi proruska vojaška hunta, so sodišče označile za orodje neokolonialne represije.

Avstrijski kancler Christian Stocker in zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger sta ob robu Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku ponovno poudarila avstrijsko podporo rešitvi dveh držav za izraelsko-palestinski konflikt. To se je zgodilo po tem, ko so Francija, Portugalska, Velika Britanija, Kanada in Avstralija napovedale priznanje Palestine. Kljub temu pa naj bi bila po mnenju nekaterih odločitev o priznanju Palestine s strani Avstrije trenutno preuranjena.

Greta Thunberg naj bi se ponovno odpravila v Gazo z ladjo »Freiheitsflottille«, na krovu katere naj bi bili tudi posamezniki, povezani s Hamasom. Hkrati je nemški zunanji minister Johann Wadephul ostro kritiziral izraelsko posredovanje v Gazi in na Zahodnem bregu med obiskom Združenih narodov v New Yorku, pri čemer je ofenzivo na mesto Gaza označil za popolnoma napačno smer.

Nemška vlada tudi v bližnji prihodnosti ne bo priznala palestinske države. Zunanji minister Wadephul meni, da bo do priznanja prišlo šele ob koncu dolgega »procesa«. Po spremembi politike pomembnih partnerjev v bližnjevzhodni politiki Nemčija vztraja pri svoji zavrnitvi priznanja palestinske države pred pogajalsko rešitvijo, saj vlada ne vidi pogojev za priznanje Palestine.

Po spopadih v Milanu so se pojavili odzivi politikov. Elly Schlein je obtožila vlado, da kriminalizira nestrinjanje, medtem ko je Maurizio Lupi izrazil zaskrbljenost, da nasilje meče senco na mirne proteste. Poudarjeno je bilo, da so med protestniki tudi posamezniki, ki jim ni mar za Palestino, ampak jim je cilj povzročati uničenje.

Georg Bätzing, predsednik nemške škofovske konference in limburški škof, je ostro kritiziral izraelsko ravnanje v Gazi, označil ga je za "nehumano". Ob začetku škofovske konference v Fuldi je pozval k rešitvi z dvema državama in opozoril na naraščajoči antisemitizem v Nemčiji.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi je pomilostil egipčansko-britanskega aktivista Alaa Abdela Fattaha, enega vodilnih glasov arabske pomladi leta 2011. Fattah, ki je bil v zaporu skoraj 12 let in večkrat gladovno stavkal, bo predvidoma izpuščen v nekaj dneh. Njegov primer je postal simbol propadanja egiptovske demokracije.

Francija in Saudska Arabija bosta gostili svetovni vrh, kjer se bodo zbrali voditelji, da bi okrepili podporo rešitvi dveh držav. Številne države naj bi uradno priznale Palestino, kar bi lahko povzročilo ostre odzive Izraela in ZDA. Srečanje poteka pred zasedanjem Generalne skupščine ZN.

V luči ponovnega zanimanja za rešitev dveh držav, več zahodnih držav, vključno z Veliko Britanijo, Kanado in Avstralijo, priznava Palestino kot državo, kar povečuje pritisk na Izrael. Izrael na to odgovarja z obsodbo takšnih potez kot 'nagrajevanje terorizma'. Medtem ko nekateri opozarjajo na možnost 'diplomatskega cunamija', ostaja prihodnost palestinskih ozemelj negotova, zlasti v Gazi, kjer se nadaljujejo spori in grozi izselitev. Izraelska skrajna desnica ponovno zahteva aneksijo Zahodnega brega.

Francosko priznanje Palestine je povzročilo notranje razdeljenosti v vladajoči stranki in močne odzive, vključno z ostro kritiko pravnice Rachel Kahn na CNews. Priznanje je rezultat diplomatskih prizadevanj, podprtih s strani Savdske Arabije, a njegove posledice na vojno v Gazi so negotove. Macron si s tem prizadeva postati mirovni posrednik, vendar se Francija oddaljuje od svojih zgodovinskih zaveznikov. Alžirija je s francoskim priznanjem dosegla diplomatsko zmago.

V Franciji je pred pričakovanim priznanjem palestinske države s strani predsednika Emmanuela Macrona izbruhnil spor zaradi izobešanja palestinskih zastav na mestnih hišah. Po navedbah notranjega ministrstva je 21 občin izobesilo zastave, kar pa ministrstvo ocenjuje kot kršitev načela nevtralnosti.

Hamas je objavil video posnetek izraelskega talca, ki je dejal, da so njegovi zadnji dnevi neizogibni. V Franciji je vsaj 86 občin izobesilo palestinske zastave. Portugalska je ocenila, da je priznanje palestinske države pravilno in da nepriznanje pomeni potrditev izraelskega obnašanja. Priznanje naj ne bi bilo zgolj simbolično in naj bi imelo praktične učinke.

V Ankari je dan pred obravnavo sodnega postopka proti članom opozicijske stranke CHP potekal množičen protest proti vladi predsednika Erdogana. Protestniki, katerih se je zbralo najmanj 50.000, so pozvali k odstopu Erdogana.

Nemška vlada, natančneje Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi CSU, se neposredno pogaja s predstavniki talibanov o rednih vračanjih v Afganistan. Pri tem posreduje Katar. Cilj pogajanj je omogočiti redne in urejene postopke vračanja, s poudarkom na kriminalcih. Zeleni so izrazili ostro kritiko. Od avgusta 2021 sta bila izvedena dva izgonska leta v Afganistan.

Po izraelskem zračnem napadu v Katarju potekajo priprave na izredni vrh s skoraj 60 arabskimi in islamskimi državami. Ministri zunanjih zadev Arabske lige in Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC) so začeli zaprte sestanke in razprave o tem, kako se odzvati na izraelske akcije v regiji. Medtem se pojavljajo vprašanja o partnerstvu med Združenimi arabskimi emirati in Izraelom, pri čemer nekateri poudarjajo pomen odnosa med predsednikom ZAE in katarskim emirjem.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio se je sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, da bi razpravljala o posledicah izraelskega napada na Katar, ki je sprožil mednarodno ogorčenje in bil javno kritiziran s strani Washingtona. Netanjahu je ob tem obisku poudaril močne vezi med ZDA in Izraelom.