APDEJT.si

Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in poljski premier Donald Tusk so v sredo obiskali Republiko Moldavijo, ki je praznovala 34. obletnico neodvisnosti. Obisk je bil interpretiran kot izraz podpore varnosti, suverenosti in evropski poti Moldavije. Predsednica Maia Sandu je dejala, da obisk dokazuje, da je Moldavija pomembna.

Napad na ruski plinovod je zaostril odnose med Ukrajino in Madžarsko, pri čemer Budimpešta opozarja na grožnjo za energetsko varnost države zaradi odvisnosti od ruskega olja. Medtem so se pojavila nesoglasja glede konca vojne v Ukrajini po srečanju med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom na Aljaski. Nemčija in Kanada sta napovedali dodatne sankcije proti Rusiji, saj srečanje ni prineslo pričakovanega napredka pri reševanju konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi v zadnjih tednih štirikrat poskušal telefonsko govoriti z indijskim premierjem Narendro Modijem, vendar naj bi ta pogovor zavrnil. Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung poroča, da naj bi bil Modi "užaljen" po Trumpovih izjavah.

S podporo Berlina je bil v Kijevu odprt nov center za protetiko, namenjen pomoči ukrajinskim vojakom in civilistom, ki so v ruski agresiji izgubili ude. Tisoči Ukrajincev so ostali brez okončin, zato je potreba po protetični oskrbi velika. Novo središče naj bi izboljšalo dostopnost in kakovost te oskrbe.

Evropska komisija je zahtevala pojasnila od libijskih oblasti glede incidenta, v katerem je libijska obalna straža streljala na ladjo Ocean Viking, ki jo upravlja nevladna organizacija SOS Méditerranée. Markus Lammert, tiskovni predstavnik Evropske komisije, je dejal, da so libijske oblasti kontaktirali in da je njihova odgovornost, da pojasnijo dogajanje.

Donald Trump je po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji dejal, da se je pogovarjal s Putinom in ob tem Zelenskega označil za 'prodajalca'. Ukrajinska in ameriška ekipa naj bi se ta teden sestali, da bi raziskali možnosti mirovnih pogajanj med Kijevom in Moskvo. Medtem Ukrajina išče več orožja, saj svetovalec Zelenskega meni, da Rusija ni zainteresirana za mir. Poljski premier Tusk je izjavil, da Poljska ne bo poslala vojakov v Ukrajino po koncu vojne, bo pa odgovorna za logistično pomoč Kijevu. Poudarek bo na nadzoru nad Donbasom.

V Berlinu je bil na pogojno zaporno kazen obsojen 16-letnik, privrženec Islamske države, zaradi vpletenosti v načrtovanje terorističnega napada na koncert Taylor Swift na Dunaju leta 2024. Obsodba je sledila odpovedi koncertov zaradi teroristične grožnje. Mladenič je za zaprtimi vrati priznal pomoč pri načrtovanju napada.

Po napadu z nožem na mladega ameriškega državljana v dresdenskem tramvaju, je bil 21-letni osumljenec aretiran in je v priporu. Američan je bil poškodovan, ko je poskušal zaščititi ženske, ki sta jih dva moška nadlegovala v tramvaju.

Kljub naraščajočim mednarodnim pozivom Nemčiji, naj ponovno pretehta svoje stališče, je kancler Friedrich Merz ponovil, da Nemčija ne bo podprla priznanja palestinske državnosti. Kanada in Francija načrtujeta priznanje, medtem ko Velika Britanija priznanje pogojuje s prekinitvijo ognja v Gazi.

Po večmesečni blokadi in pritisku sodišč je nemška vlada, pod vodstvom Friedricha Merza, omogočila evakuacijo "posebej ogroženih" Afganistancev iz Pakistana v Nemčijo. Prejšnja vlada je že obljubila sprejem tem Afganistancem, vendar je nova vlada sprva zavračala njihovo vstop.

Od oktobra 2023 je Izrael poškodoval dve od treh vodovodnih cevi, ki oskrbujejo Gazo, zaradi česar naj bi se izgubilo približno 70 % vode. Hkrati v Gazi, kjer kljub napredovanju izraelske vojske vztraja milijon ljudi, vlada strah pred velikim kaosom.

V Nigeriji so oblasti rešile več deset ljudi, ki so bili ugrabljeni med smrtonosnim napadom na mošejo v zvezni državi Katsina, v katerem je bilo ubitih najmanj 50 ljudi. Množične ugrabitve so v Nigeriji pogoste. Medtem pa naj bi bil storilec umora Lise vpleten Nigerijec.

V Berlinu se konec septembra obeta velik protest proti vojni v Gazi, za katerega različne organizacije zbirajo udeležence. K udeležbi poziva tudi stranka Levica. Protest bo vključeval tudi nastop znanega glasbenika.

Organizacija SOS Méditerranée je sporočila, da je libijska obalna straža v nedeljo že več kot 20 minut streljala na njihovo ladjo Ocean Viking, medtem ko je ta plula proti italijanskemu pristanišču z 87 migranti na krovu. To ni prvič, da je bila ladja tarča napada, saj so libijske patruljne ladje že leta 2022 streljale na njihove hitre čolne med reševanjem v mednarodnih vodah.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul meni, da ima Hrvaška ključno vlogo v procesu približevanja držav Zahodnega Balkana Evropski uniji. Poudaril je, da Hrvaška dobro pozna priložnosti in izzive te regije, zato si želi, da bi odigrala aktivno vlogo v procesu pridruževanja držav, kot so Črna gora, Srbija, Albanija, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo, ki trenutno stagnira.

Objavljeni so bili dodatni informativni članki, vključno s Cafecito informativo, novice Tolo News v dari jeziku, jutranji povzetek novic (Resumen de noticias matutino), dnevni horoskop (Horóscopo de hoy) in mednarodni povzetki novic (International News Briefs). Izšel je tudi časopis Impreso.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je izjavil, da so trenutni odnosi med Iranom in Združenimi državami Amerike "nerazrešljivi". Poudaril je, da se Iran ne bo nikoli uklonil pritisku Washingtona, še posebej v zvezi s svojim jedrskim programom. Khamenei je obsodil željo ZDA, da bi Iran postal "docilen in podrejen", in to označil za žalitev iranskega naroda. Iranska islamska republika se bo odločno uprla tem prizadevanjem.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je v Džedi srečal s saudskim kolegom in z njim razpravljal o dvostranskih in regionalnih vprašanjih. Prav tako se je srečal s pakistanskim ministrom Muhammadom Ishaqom Darjem, bahrajnskim ministrom Abdullatifom bin Rashidom Al Zayanijem in bangladeškim ministrom Md Touhidom Hossainom.

Nemški gasilci so se po uspešnem gašenju gozdnih požarov v Extremaduri premaknili v severno Španijo, kjer so morali evakuirati vas zaradi ponovnih izbruhov. Njihova pomoč je ključna pri obvladovanju razmer in zaščiti prebivalstva.

Francija je poklicala italijanskega veleposlanika po tem, ko je italijanski podpredsednik vlade Matteo Salvini izrekel posmehljive pripombe na račun francoskega predsednika Emmanuela Macrona glede morebitne napotitve vojakov v Ukrajino. Francosko zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo italijansko veleposlanico v Parizu, Emanuelo D'Alessandro, zaradi Salvinijeve kritike Macrona.