APDEJT.si

ZDA so povečale nagrado za informacije, ki bi privedle do aretacije in obsodbe venezuelskega predsednika Nicolása Madura, na 50 milijonov dolarjev, kar ga obtožujejo vpletenosti v trgovino z drogami. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil podporo Maduru in ukazal vojski, da ga brani. Medtem je venezuelska vlada razkrila domnevno zaroto ZDA in desne opozicije za strmoglavljenje Madura, kar je sprožilo proteste v Latinski Ameriki. Italijanski del Mednarodne protifašistične organizacije je potezo ZDA označil za teroristično provokacijo.

Nemška vlada, pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza (CDU), se sooča z notranjimi spori glede dobave orožja Izraelu. Medtem ko je Merz odredil delno ustavitev dobav, politikolog Carlo Masala meni, da ima ta poteza le simboličen pomen in ne bo bistveno vplivala na vojaške zmogljivosti Izraela. Po drugi strani pa so se pojavili ostri odzivi, predvsem iz vrst CSU, ki opozarjajo, da se Nemčija ne sme 'soodgovorna'. Predsednica parlamenta Bärbel Bas svari pred takšnimi potezami.

Madonna je ponovila svoj poziv papežu Leu, naj obišče Gazo, tokrat z argumentom, da je 'skrajni čas' za ukrepanje. Poudarila je, da ne zavzema strani v konfliktu, ampak želi preprečiti smrt otrok zaradi lakote. Objava je bila navdihnjena z rojstnim dnevom njenega sina Rocca.

Iranska vlada je prvič po bombardiranju iranskih jedrskih objektov sprejela visokega predstavnika Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Namestnik generalnega direktorja Massimo Aparo je v ponedeljek odpotoval v Teheran na pogovore, poročajo iranski mediji.

Izrael je ubil novinarja televizije Al Jazeera v Gazi, kar je sprožilo mednarodne odzive in zahteve po preiskavi. Izrael trdi, da je bil novinar Hamasov terorist, vendar dokazi za to trditev niso bili javno predstavljeni. Nemško zunanje ministrstvo in TV2.no izražata dvome o izraelskih trditvah, pri čemer Fredrik Græsvik iz TV2.no meni, da so obtožbe "le izmišljotina". Al Jazeera žaluje za izgubljenimi novinarji.

Neznanci so na Zid objokovanja v Jeruzalemu napisali grafit v hebrejščini, ki v prevodu pomeni: "V Gazi se dogaja holokavst." Incident je sprožil ostro obsodbo verskih voditeljev in politikov. Policija je aretirala osumljenca.

Odločitev nemškega kanclerja Merza o delni ustavitvi izvoza orožja v Izrael še naprej povzroča razprave v poslanski skupini CDU/CSU. Medtem ko nekateri, kot je parlamentarni direktor Bilger, pozivajo k sprejetju odločitve, jo drugi kritizirajo. Vodja poslanske skupine Spahn je stopil v bran Merzu in njegovo odločitev označil za sprejemljivo, hkrati pa si prizadeva umiriti spore. Kljub temu kritika iz vrst Unije ostaja prisotna.

Donald Trump je dejal, da ne bo sklenil dogovora na srečanju s Putinom in da bo po srečanju poklical Zelenskega in evropske voditelje. Izjavil je tudi, da bi ruski tanki lahko prišli do Kijeva v štirih urah, če bi potovali po avtocesti, vendar se je eden od generalov odločil za prečkanje kmetijskih zemljišč. Poleg tega je napovedal povečanje števila vojakov v Washingtonu, da bi 'osvobodil' prestolnico pred kriminalom.

Kolumbijski senator in predsedniški kandidat Miguel Uribe Turbay je bil po dveh mesecih zdravljenja po streljanju v Bogoti razglašen za mrtvega. Njegova smrt je sprožila odziv Združenih narodov, katerih generalni sekretar António Guterres je pozval kolumbijske oblasti, naj zagotovijo mirne volitve in zaščito kandidatov. Kolumbijsko tožilstvo preiskuje primer kot umor visokega ranga (magnicid), Uribeja Turbaya pa bodo pokopali v nacionalnem Kapitolu. Latinoameriški parlament (Parlatino) je izrazil obžalovanje zaradi smrti in obsodil nasilje.

Nemčija je začasno ustavila izvoz orožja v Izrael, ki bi se lahko uporabilo v Gazi. Medtem ko nekateri v tem vidijo konec nemške 'Staatsräson', zgodovinarji menijo, da je odločitev pravilna in v skladu z nemškimi vrednotami. Razkrito je bilo tudi, katere vrste orožja Nemčija prodaja Izraelu in katere uvaža.

Kancler Merz je pojasnil svoje razloge za odločitev, da Nemčija ne bo več dobavljala orožja Izraelu, ki bi se lahko uporabljalo v Gazi. Odločitev je znotraj Unije sprožila veliko ogorčenje.

V Maroku so aretirali feministično aktivistko Ibtissam Lachgar zaradi domnevne blasfemije. Aretacija je sledila objavi njenih fotografij na spletu, na katerih nosi majico z napisom "Alah je lezbijka". Državno tožilstvo jo bremeni širjenja "žaljivih izjav proti Bogu" na spletu. Če bo obtožena, ji grozi zaporna kazen.

Predsednik Filipinov Ferdinand Marcos mlajši je ponovil, da bi bila njegova država neizogibno vpletena v morebitno vojno glede Tajvana. Poudaril je, da si Filipini ne želijo vojne, vendar bi jih geografska bližina Tajvanu in prisotnost velikega števila filipinskih delavcev na otoku neizogibno potegnila v konflikt.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je podpisal direktivo, ki omogoča vojaške operacije proti organiziranemu kriminalu v tujini brez odobritve kongresa. Cilj teh operacij so predvsem latinskoameriški karteli. Zunanji minister Marco Rubio je ponudil 50 milijonov dolarjev nagrade za informacije, ki bi privedle do aretacije venezuelskega predsednika Madura, in izjavil, da so ZDA pripravljene udariti po kartelih.

Avstralski premier Anthony Albanese je napovedal, da bo Avstralija priznala Palestino kot državo na Generalni skupščini ZN septembra. Ta odločitev sledi podobnim potezam Združenega kraljestva, Francije in Kanade. Priznanje naj bi se zgodilo v začetku septembra pred Generalno skupščino ZN.

Visoki predstavnik Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) bo v ponedeljek prispel v Teheran na pogovore, je sporočil iranski zunanji minister Abbas Araqchi. Srečanje naj bi se osredotočilo na nov okvir sodelovanja. Po poročanju iranskih oblasti obisk ne vključuje ogleda jedrskih objektov.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je podprl idejo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o boju proti latinskoameriškim narkokartelom, pri čemer je predlagal, da se ameriške specialne enote pošlje v Kijev, saj naj bi se v Ukrajini kot plačanci borilo veliko število preprodajalcev drog. Medtem je bil v Beli hiši podpisan pomemben tranzitni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo, ki ga je posredoval in moderiral ameriški predsednik Trump.

Po Franciji in Kanadi se je tudi Avstralija odločila priznati Palestino kot državo, kar je Izrael označil za sramotno dejanje in opozoril pred nevarnostjo vojne. Ta odločitev dodatno povečuje pritisk na Izrael zaradi katastrofalnih razmer v Gazi.

Kljub ostri kritiki zaradi delne zaustavitve izvoza orožja v Izrael, je kancler Merz poudaril, da se nemška politika do Izraela ne bo spremenila. Poudaril je, da morajo prijateljstva prenesti nestrinjanja, hkrati pa ponovno zatrdil, da Nemčija trdno stoji ob strani Izraelu.

Iran je zagrozil, da bo blokiral koridor, načrtovan v Kavkazu v okviru regionalnega sporazuma, ki ga je podprl nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Iranski mediji so poročali, da Teheran koridor vidi kot potencialno grožnjo in ne kot pot za Združene države, temveč kot "pokopališče za Trumpove plačance". Koridor je del mirovnega načrta med Armenijo in Azerbajdžanom.