Policisti so na avtocesti A8 v Nemčiji ustavili voznika, ki je nosil SS-obroč in imel pri sebi strelno orožje. Med kontrolo vozila so odkrili več kosov orožja, dodatno orožje pa so našli tudi v njegovem stanovanju.
Nemški državni minister za kulturo in medije, Wolfram Weimer, je skupaj z izraelskim veleposlanikom Ronom Prosorjem objavil poziv proti antisemitizmu, ki se po njunem mnenju pojavlja v nemški umetniški in kulturni sceni. Weimer, ki je boj proti judovstvu postavil kot eno svojih glavnih prioritet, in Prosor opozarjata na prikrito obliko antisemitizma.
Bremenska senatorka za izobraževanje, Aulepp, je napovedala svoj odstop s položaja. Razlogi za odstop niso bili navedeni v poročilih.
Predlog Marcela Fratzscherja, predsednika Nemškega inštituta za gospodarske raziskave (DIW), o uvedbi obveznega socialnega leta za upokojence je naletel na ostro kritiko. Fratzscher meni, da bi to lahko koristilo Bundeswehru in socialnemu sektorju. Sindikati in socialna združenja so se na predlog odzvali ogorčeno, nekateri pa ga označujejo za levo ideologijo.
Nemška vlada načrtuje razbremenitev odjemalcev električne energije, vendar pa združenja opozarjajo, da ta pomoč ne bo dosegla vseh. Predstavniki energetskega sektorja podajajo predloge za izboljšanje učinkovitosti vladnih ukrepov.
Donald Trump je izrazil nezadovoljstvo zaradi ruskega napada na ameriško tovarno v Ukrajini. Njegova administracija še vedno podpira premik marihuane iz seznama I na seznam III v skladu z Zakonom o nadzorovanih substancah. Napovedal je, da bo v dveh tednih sprejel odločitev glede nadaljnjih korakov v zvezi z Ukrajino in Rusijo. Po njegovih besedah naj bi ameriška vlada postala nov delničar podjetja Intel.
Nemška vlada načrtuje znižanje omrežnin za elektriko s subvencijami, ki bodo začele veljati leta 2026. Stroški za obratovanje električnih omrežij so se od leta 2015 podvojili. Vlada želi s tem razbremeniti potrošnike in bo za to namenila 6,5 milijarde evrov iz podnebnega in transformacijskega sklada. Predlog zakona je že v medresorskem usklajevanju.
Nemčija je v prvi polovici leta zmanjšala državno zadolževanje za 19 milijard evrov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Kljub temu so državni izdatki še vedno presegali prihodke za 29 milijard evrov, kar pomeni, da je država poslovala z minusom.
CDU-jev poslanec Sascha van Beek poziva k takojšnji prepovedi Alternative za Nemčijo (AfD), rekoč, da po vsem, kar je videl in slišal od stranke, druga pot ni mogoča. Van Beek zahteva tudi posebnega preiskovalca. Tudi SPD vidi novo strokovno mnenje kot podporo svojim fantazijam o prepovedi AfD. Medtem ko nekateri v CDU, vključno s kanclerjem Merzem, ostajajo skeptični glede prepovedi, SPD in Zeleni si prizadevajo za postopek prepovedi AfD.
Marcel Fratzscher, vodja Nemškega inštituta za ekonomske raziskave (DIW), je predlagal uvedbo obveznega službenja za upokojence. V intervjuju za "Spiegel" je izjavil, da bi se morala starejša generacija bolj vključiti v družbo, na primer na socialnem področju ali v obrambi. Fratzscher poziva k drugačni porazdelitvi bremen med mladimi in starimi v družbi.
CDU-jev poslanec v nemškem Bundestagu, Sascha van Beek, se je izrekel za prepoved stranke AfD (Alternativa za Nemčijo). Van Beek je za Politico dejal, da bi bilo po vsem, kar je videl od AfD, potrebno manj govoriti in več ukrepati.
Politik stranke Zeleni, Omid Nouripour, je kritičen do odločitve nemškega kanclerja Friedricha Merza o delni ustavitvi dobave orožja Izraelu. Označil jo je za kratkovidno potezo in simbolno politiko, pri čemer je spomnil na svoje otroštvo v Iranu, ki je bilo zaznamovano s protiizraelskim razpoloženjem. Kritike na račun ustavitve prihajajo tudi iz vrst Unije, Nouripour pa poudarja medsebojno odvisnost.
Bavarska ministrica za zdravje Gerlach se je jasno izrekla proti uvedbi pristojbine za obisk zdravnika. Namesto tega ima drugačno zahtevo za stabilizacijo financ zdravstvenih zavarovalnic. Članki poročajo o njenem stališču in predlogih.
Uvedba enotne plačilne kartice za begunce v Nemčiji, ki naj bi se v deželi Saški začela izvajati sredi januarja, še ni povsem uveljavljena. Članki poročajo, da implementacija projekta poteka počasneje od načrtovanega.
Nemški finančni minister Christian Klingbeil je poslal pismo s pozivom k varčevanju svojim kolegom v kabinetu, saj proračuni za tekoče in prihodnje leto še niso sprejeti, resnično pa ga skrbi proračun za leto 2027, v katerem se že zdaj kaže milijardna luknja. Zaradi tega je minister zaostril ton v vladi in od vseh resorjev zahteva predloge za varčevanje.
V Orlandu na Floridi so državni delavci čez noč odstranili mavrični prehod, ki je služil kot del spominskega obeležja za žrtve streljanja v nočnem klubu Pulse leta 2016, kjer je umrlo 49 ljudi. Mestni uradniki so dejanje obsodili in ga označili za napad na LGBTQ+ skupnost s strani administracije republikanskega guvernerja Rona DeSantisa.
Trumpova administracija je okrepila svojo retoriko in militarizirala politiko proti Latinski Ameriki, pri čemer je narkokartele razglasila za "mednarodne teroristične organizacije". Poleg treh rušilcev je ZDA v južni Karibik, blizu obale Venezuele, napotila tudi več vojnih ladij in tisoče marincev. Države ALBA-TCP so obsodile te vojaške poteze in zavrnile obtožbe proti predsedniku Maduru in drugim članom venezuelske vlade. Komunikacija med ZDA in Venezuelo je prekinjena od leta 2019.
Nekdanji svetovalec Angele Merkel, Christoph Heusgen, je pozval nemško vlado k priznanju palestinske države. Heusgen, nekdanji vodja Münchenske varnostne konference, meni, da bi bila ta poteza močna gesta, glede na to, da je Nemčija zvesta prijateljica Izraela. Opozoril je, da bi se Izrael lahko razvil v "apartheidno državo", in poudaril, da je varnost Izraela sicer nemška državna stvar, vendar je treba odgovoriti na izraelsko ravnanje v Gazi.
V Nemčiji se odpira razprava o načinih za rešitev finančnih težav zdravstvenih zavarovalnic. Med predlogi se pojavljajo višja doplačila za zdravila in uvedba zdravniških taks, s čimer bi bolniki prispevali več k pokrivanju stroškov zdravstvene oskrbe.
Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro naj bi načrtoval pobeg v Argentino, da bi se izognil kazenskemu pregonu. Policija je na njegovem telefonu našla dokument, v katerem naj bi zaprosil za "politični azil". Bolsonaro ima zdaj 48 ur časa, da se izjasni o tem.