APDEJT.si

Na deželnem sodišču v Braunschweigu se je začelo sojenje 50-letnemu moškemu, ki naj bi svojo ženo polil z vnetljivo tekočino in jo zažgal medtem, ko je spala. Moški je obtožen umora.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je napovedalo preiskavo domnevnih grozodejstev, ki so se zgodila v sudanskem mestu Al-Fašir. To sledi poročilom o nasilnih zločinih v mestu, ki ga je preplavila milica RSF (Rapid Support Forces). Hkrati Združeni narodi poročajo o desettisočih ljudeh, ki bežijo iz regije Kordofan zaradi strahu pred spopadi.

Na deželnem sodišču v Kielu je prišlo do preobrata v sojenju Manuelu A., ki je obtožen umora svoje nekdanje partnerke Silke E. in njenega novega partnerja v Schackendorfu. Obtoženi naj bi na predvideni obravnavi odgovarjal na dodatna vprašanja o dejanju, a je namesto tega izzval smeh.

Na odprtju foruma NATO-Industry Forum 2025 v Bukarešti je minister za obrambo Ionuț Moșteanu izpostavil, da se zavezništvo sooča s sočasnimi grožnjami, od vojne v Evropi do terorizma. Poudaril je, da je odgovor Romunije pospešitev razvoja obrambne industrije in investicije v odvračanje, pri čemer je proizvodne linije označil za nove frontne črte.

Turško sodišče je izdalo nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in drugih izraelskih uradnikov zaradi suma genocida in zločinov proti človečnosti v Gazi. Odločitev je bila sprejeta po mesecu dni premirja v Gazi, turški predsednik Erdogan pa je Izraelu očital sistematična grozodejstva.

Na srečanju v Washingtonu o Ukrajini ni bilo predstavnika Poljske, kar je sprožilo številne odzive. Evropski voditelji so razpravljali o novih sankcijah proti Rusiji v okviru koalicije voljnih, da bi ohranili pritisk zaradi vojne v Ukrajini.

Na območju Citywest v Saggartu, zahodno od Dublina, na Irskem, se nadaljujejo protesti proti priseljevanju. Policija se boji, da se bodo nasilni izgredi, ki so se začeli v ponedeljek, nadaljevali še naslednjih pet dni. Do sedaj so aretirali 31 ljudi, številni so že stopili pred sodišče.

Ameriško sodišče je odobrilo dogovor med vlado ZDA in Boeingom, s katerim se podjetje izogne kazenskemu pregonu za nesreči letal 737 MAX. Boeing bo plačal 1,1 milijarde dolarjev.

V Nemčiji se je začelo sojenje nekdanjemu vojaku Bundeswehra, ki naj bi brutalno posiljeval ženske, snemal ta dejanja in jih objavljal na spletu. Po lastnih navedbah naj bi se vojak nazadnje boril na strani Ukrajine proti Rusiji.

V Sankt Peterburgu so aretirali ruskega državljana, ki je poskušal pretihotapiti tajne dokumente, povezane z ruskimi vojaškimi helikopterji in sistemi protizračne obrambe. Po poročanju časnika The Economic Times naj bi Pakistan poskušal iz Rusije izvoziti tehnologijo S-400.

Zvezno tožilstvo je v Dortmundu aretiralo nemško-poljskega državljana, ki naj bi v omrežju Darknet pozival k napadom na politike, objavljal smrtne sezname in ponujal nagrade za njihovo likvidacijo. Osumljenec naj bi objavljal tudi navodila za izdelavo bomb.

17-letnik je v baru sprožil 15 strelov, pri čemer je en moški umrl, dva pa sta bila hudo ranjena. Sodišče je dejanje ocenilo kot zahrbten umor, čeprav žrtev ni bila prvotna tarča.

Deset let po najhujši okoljski katastrofi v Braziliji, pripadniki avtohtonega ljudstva Krenak še vedno žalujejo za tem, kar imenujejo »smrt reke«. Pripadniki ljudstva Krenak zahtevajo pravico in opozarjajo na uničujoče posledice, ki jih je povzročila katastrofa. Pričakujejo, da bo konferenca COP30 priložnost za opozarjanje na okoljsko problematiko in zahteve po pravični odškodnini.

Ruskega vojaka Dmitrija Kurašova so obsodili na dosmrtno zaporno kazen zaradi umora ukrajinskega vojnega ujetnika Vitalija Hodnjuka. Kurašov trdi, da je nedolžen in želi izmenjavo. Ruske sile so napadle železniško infrastrukturo v Harkovski, Černigovski in Dnjepropetrovski oblasti, kar je povzročilo preusmeritve vlakov. Rusija zanika vpletenost v prelete neznanih dronov nad belgijskimi vojaškimi bazami. Belorusija je izrazila pripravljenost sprejeti ukrajinske migrante in jim zagotoviti enake življenjske pogoje kot Belorusom.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi sprejel predlog zakona o ponovni uvedbi smrtne kazni, ki je namenjena skoraj izključno Palestincem in se ne bo uporabljala za judovske teroriste.

Francoskega državljana, aretiranega v Rusiji, so identificirali kot 44-letnega vzdržljivostnega kolesarja Sofiana Sehilija. Aretirali so ga zaradi suma nezakonitega prečkanja meje med športnim izzivom s kolesom.

Izraelski vojaki so v dokumentarcu razkrili, da v Gazi ni več pravil in da so bili civilisti ubiti po lastni presoji posameznih častnikov. Zaradi dejanj v Gazi sta bili vloženi kazenski ovadbi proti dvema izraelskima vojakoma zaradi vojnih zločinov. Komentarji poudarjajo, da ne more biti miru brez pravičnosti in da je vojska izgubila moralni kompas.

Tožilstvo v Saarbrücknu je vložilo obtožnico proti osumljencu za umor policista v Völklingenu. Obtožnica ga bremeni umora in poskusa umora, pri čemer tožilstvo meni, da so izpolnjene značilnosti umora.

Odstavljena bangladeška premierka Šejk Hasina je bila obsojena na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v povezavi s krvavim zatrtjem protestov leta 2024. Posebno sodišče v Daki jo je spoznalo za krivo in jo obsodilo zaradi njene vloge pri represiji protestov, ki so privedli do njenega padca z oblasti.

Sodišče v Bangladešu je nekdanjo premierko Šejko Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v odsotnosti. Obsojena je bila po treh točkah obtožnice, vključno z naščuvanjem in ukazovanjem nasilnega zatrtja protidržavnih protestov leta 2024, v katerih je bilo ubitih več ljudi. Po razglasitvi sodbe so poostreni varnostni ukrepi, v Dhaki so poročali o eksplozijah in požarih. Hasina je že v izgnanstvu v Indiji.