APDEJT.si

Poljsko sodišče je zavrnilo izročitev ukrajinskega državljana Volodimirja Žuravljova Nemčiji, kjer ga sumijo vpletenosti v sabotažo plinovoda Severni tok. Premier Donald Tusk je odobril odločitev sodišča. Nemška prizadevanja za preiskavo sabotaže na plinovodu Severni tok so se soočila z odporom Poljske in Italije, kar naj bi spodkopavalo ugled Nemčije v EU.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je pozval predsednika Vladimirja Putina, naj nemudoma začne s pripravami na jedrske poskuse v polnem obsegu. Putin je dejal, da bo Rusija razmislila o ponovni izvedbi jedrskih poskusov, če bodo to storile Združene države. Hkrati pa je ruski zunanji minister Sergej Rjabkov izjavil, da pogoji za srečanje med Putinom in Trumpom še niso izpolnjeni.

Nemški kancler Fridrich Merz je v telefonskem pogovoru pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj zagotovi, da mladi Ukrajinci ne prihajajo množično v Nemčijo kot begunci, ker jih Ukrajina potrebuje.

Pripravljalni sestanek med Lavrovom in Rubiom, ki naj bi bil uvod v srečanje Putina in Trumpa v Budimpešti, je bil po poročanju CNN odpovedan zaradi nepomirljivih stališč. Financial Times poroča, da naj bi se Lavrov in Rubio srečala 30. oktobra v Budimpešti. Več voditeljev držav EU si aktivno prizadeva za udeležbo na srečanju med Putinom in Trumpom, poroča Politico. Turške oblasti zanikajo informacije o poti Putinovega leta v Budimpešto.

Evropska komisija je predstavila predlog za pospešitev premestitve vojaških okrepitev na vzhodno krilo EU v primeru ruskega napada, kar je odgovor na dolgoletne dvome o hitrosti odziva.

Ukrajinska vojska je ponoči izvedla obsežne napade z droni na Rusijo, pri čemer so bili prizadeti cilji na Krimu, kjer je zagorelo skladišče goriva, in v okolici Moskve, kjer so začasno zaprli tri letališča. Ruska vojska je poročala o prestrezanju približno 100 dronov nad različnimi regijami, vključno z območjem blizu Moskve.

Po ocenah oblasti v Nemčiji ostaja teroristična nevarnost visoka, božični sejmi pa so še posebej izpostavljeni. Varnostni ukrepi bodo zato po vsej državi prilagojeni za zagotovitev varnosti obiskovalcev.

Razkrit je bil domnevni načrt Hamasa v Evropi za napad na Jude. ZN so odobrili mednarodne sile v Gazi, Nemčija pa je odobrila dobavo orožja Izraelu. Varnostni svet ZN je glasoval za načrt za Gazo z mednarodnimi silami, na kar se je Izrael odzval z ostro kritiko, Hamas pa je načrt zavrnil. Grozi nadaljnja eskalacija.

V Minsku sta se ponovno srečala Milorad Dodik in Sergej Lavrov, kjer sta potrdila zavezanost krepitvi partnerskih odnosov med Republiko Srbsko in Rusijo. Dodik je po srečanju sporočil, da bo Rusija podprla EU misijo v Bosni in Hercegovini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom zaprosil za dodatne sisteme zračne obrambe in rakete. Zelenski je poudaril, da Rusija izkorišča trenutne razmere.

Po navedbah ruskega zunanjega obveščevalnega službe (SVR) se Francija pod vodstvom predsednika Emmanuela Macrona pripravlja na vojaško posredovanje v Ukrajini. Francoske enote naj bi bile nameščene na poljsko-ukrajinski meji, pri čemer naj bi francoski generalštab načrtoval napotitev do 2.000 vojakov, vključno s pripadniki tujske legije, v osrednjo Ukrajino.

Pred desetimi leti so usklajeni teroristični napadi spremenili Pariz v prizorišče groze. Streljanje na terasah kavarn, eksplozije ob stadionu in pokol v koncertni dvorani Bataclan so zahtevali 132 življenj in na stotine ranjenih.

Evropska unija je potrdila, da ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ni prepovedan vstop v EU, temveč mu je zamrznjeno premoženje. Medtem so se pojavile informacije, da je med srečanjem Trumpa in Putina na Aljaski prišlo do napetosti zaradi zgodovinskega monologa o Ukrajini. Evropska komisija je napoved srečanja Trumpa in Putina v Budimpešti sprejela previdno, medtem ko Madžarska zagotavlja, da bo Putinu omogočen vstop v državo.

Vladimir Putin je Evropo obtožil odgovornosti za neuspeh mirovnih prizadevanj v Ukrajini in zahodne države obtožil stopnjevanja napetosti. Zagrozil je s protiukrepi proti temu, kar je označil za "militarizacijo" evropskih držav, pri tem pa trdil, da Rusija ni nikoli začela vojaškega spopada. Evropske vlade so na vrhu Evropske politične skupnosti pozvale k okrepljenemu boju proti Rusiji.

Predsednik Zelenski je izjavil, da so v ruskih dronih odkrili več kot 100.000 komponent zahodnih proizvajalcev in kritiziral države, ki niso preprečile dobave teh komponent. Ukrajina poziva k strožjim sankcijam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Beli hiši. Med pogovori je Trump izpostavil, da imajo Združene države Amerike težave z dobavo raket Tomahawk, ki jih Ukrajina potrebuje za obrambo.

Donald Trump je med letom v Izrael izjavil, da bo morda poslal rakete Tomahawk Ukrajini, če Putin ne bo končal vojne, kar naj bi v Moskvi povzročilo veliko zaskrbljenost. Na to se je odzval nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedev, ki je posvaril Trumpa pred morebitnimi posledicami dobave teh raket Ukrajini.

Ruska protizračna obramba naj bi nad okupiranim Krimom sestrelila svoje lastno vojaško letalo Su-30SM, medtem ko je poskušala uničiti ukrajinske drone. Ukrajinsko mornariško poveljstvo je poročalo, da se ruska vojska proti ukrajinskim dronom bori tudi z drugimi brezpilotnimi letali. V Rusiji je vojaško sodišče obsodilo 15 ukrajinskih borcev bataljona Aidar na zaporne kazni od 15 do 21 let zaradi sodelovanja v teroristični organizaciji.

Ukrajina je izrazila zaskrbljenost, ker naj bi se Trumpova administracija pripravljala na nov mirovni načrt, ki je po mnenju ukrajinskih uradnikov blizu zahtevam Moskve. Kremelj je sporočil, da mora vsak mirovni načrt za Ukrajino odpraviti temeljne vzroke konflikta in da trenutno ni nobenih mirovnih pogovorov z ZDA.

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.