APDEJT.si

Senat je glasoval proti republikanskemu predlogu zakona, ki bi financiral vlado, kar je vodilo v zaprtje po sredini noči. Bela hiša je začela izvajati načrte za zaprtje, saj Trump in voditelji kongresa niso kazali znakov dogovora. Če do torka do polnoči ne bo sprejet zakon o porabi, bo na stotine tisoč zaposlenih na zvezni ravni začasno odpuščenih, kar bo vplivalo na ključne storitve. ZDA se soočajo z novo negotovostjo, saj Trump in kongres nista uspela doseči dogovora o ohranitvi vladnih programov in storitev.

Nemška jeklarska industrija se sooča s krizo, zaradi česar sindikat IG Metall poziva nemško vlado k hitremu in odločnemu ukrepanju. Poudarjajo, da je stabilizacija jeklarske panoge ključna za ohranitev Nemčije kot industrijskega središča. Vlada naj bi iskala rešitve za preprečitev nadaljnje krize v tem pomembnem sektorju.

Ameriška vlada se je uradno zaprla, saj kongres ni sprejel zakona o financiranju. Demokrati so blokirali republikanske načrte za sprejetje zakona o porabi v senatu. Predsednik Trump in demokratski voditelji se niso uspeli dogovoriti o rešitvi.

Nemška vlada je od delne ustavitve izvoza orožja v Izrael odobrila dobavo orožja v vrednosti skoraj 2,5 milijona evrov. V prvih tednih po ustavitvi izvoza Nemčija ni odobrila nobene dobave, zdaj pa se ponovno izdajajo dovoljenja. Izvoz naj ne bi vključeval vojnega orožja.

Nekdanji britanski premier Tony Blair je predlagal ustanovitev "odbora milijarderjev", ki bi vodil Gazo po izraelski vojni. Hkrati je pohvalil načrt nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta kot "pogumen in inteligenten".

Mlada generacija v Maroku je konec tedna v enajstih mestih protestirala, zahtevajoč boljše zdravstvo in izobraževanje. Na proteste se je monarhični režim odzval z brutalno represijo. Gibanje delavcev poziva k stavki v podporo mladim.

Norveška nogometna zveza se je pridružila turški pri zahtevi za izključitev Izraela iz vseh mednarodnih nogometnih tekmovanj. Zveza poudarja, da si prizadeva za uvedbo sankcij proti Izraelu, saj meni, da je to potrebno za spoštovanje pravil.

Načrt ameriškega predsednika Trumpa za Gazo je sprožil različne odzive. Medtem ko so arabske države in države Bližnjega vzhoda načeloma pozdravile načrt, so palestinske frakcije izrazile ostro zavrnitev in skepticizem. Izrael naj bi še vedno oviral sodelovanje Združenih narodov pri zagotavljanju humanitarne pomoči v Gazi, kljub predvideni vlogi ZN v Trumpovem načrtu. Ob tem se nadaljujejo spopadi in ubijanje v Gazi.

V Nemčiji je obvezna uvedba elektronske paciente (ePA) naletela na močan odpor. Kljub temu, da naj bi ePA predstavljala napredek, kritiki poudarjajo, da številne pomembne pomanjkljivosti še niso bile odpravljene. S tem se ePA sooča s slabim začetkom, namesto da bi predstavljala izboljšavo zdravstvenega sistema. Sankcije zaradi neupoštevanja obveznosti bodo uvedene kasneje.

Nova študija organizacije Greenpeace kaže, da Rusija še vedno v veliki meri profitira od energetskih poslov s podjetji iz Nemčije in drugih držav EU, kar ji omogoča financiranje vojne v Ukrajini. Analiza se osredotoča na posle z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG) in ugotavlja, da imajo podjetja iz EU pomemben delež pri tem, da Rusija lahko nadaljuje vojno.

Donald Trump je leta 2025 napovedal dosego zgodovinskega dogovora v zvezi z Bližnjevzhodnim konfliktom. Kljub temu pa so Netanjahujevi zadržki nakazali, da bo pot do dejanske rešitve še dolga in zapletena. Članek poroča o tem dogovoru in izpostavlja izzive, ki jih prinašajo pomisleki enega od ključnih akterjev.

Nizozemska prestolonaslednica Amalia je začela vojaško službo kot del priprav na svojo prihodnjo vlogo kot voditeljica države. S tem korakom se pripravlja na prevzem dolžnosti, ki jo čakajo.

Glavno letališče v Afganistanu je obstalo, saj se država sooča s posledicami izpada interneta, ki ga je uvedla talibanska vlada. Misija Združenih narodov v Afganistanu je pozvala talibansko vlado, naj nemudoma obnovi dostop do interneta in telekomunikacij po vsej državi.

Na parlamentarnih volitvah v Moldaviji je proevropska Stranka akcije in solidarnosti (PAS), ki ji pripada tudi predsednica Maia Sandu, ohranila absolutno večino. Po preštetju več kot 98 % glasov je PAS prejela okoli 49,6 % do 50 % glasov, s čimer si je zagotovila zmago nad proruskimi strankami. PAS je na oblasti od leta 2021.

Novo "Črna knjiga" nemškega združenja davkoplačevalcev za leto 2025 poleg Severnega Porenja-Vestfalije in Hamburga izpostavlja primere domnevnega zapravljanja davkoplačevalskega denarja tudi v Spodnji Saški (Niedersachsen) in Bonnu. Knjiga navaja projekte v Spodnji Saški, kjer naj bi milijoni izginili v nerentabilnih projektih, ter dva primera iz Bonna. Skupno "Črna knjiga" obravnava 16 primerov iz Severnega Porenja-Vestfalije.

V Mülheimu ob Ruhru v Nemčiji je prišlo do napake pri štetju glasov na županskih volitvah. Zaradi napačno preštetih glasovnic po pošti je bil sprva razglašen zmaga kandidatke SPD, a je po popravku izidov vendarle zmagal dosedanji župan iz vrst CDU, Buchholz. Razlika med kandidatoma je bila minimalna.

V Nemčiji je po novem "Trendbarometru" za televizijski postaji RTL in ntv stranka AfD v aktualni volilni anketi dosegla 27 odstotkov, kar je tri odstotne točke pred Unijo (CDU/CSU), ki jih podpira 24 odstotkov volivcev. Zadovoljstvo z delom Friedricha Merza, voditelja CDU, še naprej upada.

V Severnem Porenju-Vestfaliji (NRW) se stranke CDU, Zeleni, SPD in FDP zavzemajo za znižanje volilne starosti na 16 let za volitve v deželni parlament. Mladi lahko že sedaj volijo na evropskih in lokalnih volitvah, sprememba pa bi zahtevala dvotretjinsko večino za spremembo ustave dežele. V več zveznih državah imajo 16- in 17-letniki že volilno pravico na deželnih volitvah.

Predsednik Trump je nakazal, da bi lahko njegova administracija ob ustavitvi delovanja vlade izvedla 'nepovratne' reze in ukrepe. Prav tako je zagrozil z množičnimi odpustitvami zveznih uslužbencev, kar pa se že dogaja.

Nekdanja generalna sekretarka CDU v Brandenburgu, Anja Heinrich, je napovedala svoj izstop iz stranke. Razlog za to je po njenih besedah kršenje volilnih obljub s strani vodje CDU Friedricha Merza, predvsem v zvezi z načrtovanim zaprtjem bolnišnice v njenem mestu. Heinrichova je bila ponovno izvoljena za županjo s 79,2 % glasov.