APDEJT.si

Govor izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pred जनरलनो skupščino ZN v New Yorku je izzval burne odzive. Številne delegacije so protestno zapustile dvorano, medtem ko so drugi ploskali. Netanjahu je v svojem govoru kritiziral države, ki priznavajo Palestino, in jih obtožil nagrajevanja teroristov. Osredotočil se je na razmere v Gazi in pri tem uporabil nenavadne metode, kot so kviz vprašanja in risanje po zemljevidu. Njegov govor je bil preko zvočnikov slišen tudi v Gazi.

Donald Trump je obtožil radikalno levico za smrtonosno streljanje na ICE v Dallasu in posvaril pred morebitnim povračilom njegovih podpornikov. Napovedal je preiskave in "motnje" proti tistim, ki jih smatra odgovorne za spodbujanje političnega nasprotovanja. Po obtožnici Jamesa Comeyja je napovedal še več političnih pregonov. Medtem so demokrati izrazili zaskrbljenost, da bi pregon političnih nasprotnikov lahko ustvaril nevaren precedens. George Will pa je kritiziral nasprotnike imenovanja Amy Coney Barrett v Vrhovno sodišče.

Župan nemškega mesta Klütz je odstopil s položaja, potem ko je bil odpovedan nastop judovskega publicista Michela Friedmana v lokalnem literarnem domu, ki je bil predviden za leto 2026. Odpoved je sledila zaradi strahu pred morebitnimi motnjami, kar je sprožilo številne kritike. Razlogi za odpoved so po navedbah udeležencev protislovni.

Benjamin Netanyahu je na Generalni skupščini ZN dejal, da je Izrael v veliki meri uničil teroristično infrastrukturo Hamasa. Nekateri delegati so protestno zapustili dvorano ob začetku njegovega govora. Netanyahu je tudi pokazal zemljevid, ki naj bi prikazoval "os terorja Irana", ter izjavil, da si Izrael želi končati svoje delo v Gazi. Mike Huckabee je kritiziral države, ki priznavajo Palestino, saj naj bi to škodilo prizadevanjem za prekinitev ognja.

Po obtožnici proti nekdanjemu šefu FBI Jamesu Comeyju zaradi njegove preiskave o ruskem vmešavanju, je Donald Trump zahteval dodatne postopke. Poudaril je, da to ni edini primer in da bodo sledili še drugi. Obtožnica proti Comeyju, ki ga Trump vidi kot glavnega v aferi Rusija, je bila sprožena po Trumpovem javnem pritisku in je sprožila pomisleke o škodi pravni državi, saj se zdi pravno šibka.

Iran in Rusija sta podpisala sporazum o gradnji štirih novih jedrskih elektrarn v Siriku na jugu Irana. Sporazum je bil podpisan tik pred iztekom roka za sankcije ZN proti Iranu.

Donald Trump je bil deležen kritik zaradi možnih množičnih odpuščanj v primeru zaustavitve vlade. Strokovnjaki so izrazili mnenje, da Trump z izjavami posredno pripravlja Comeyjevo zahtevo za zavrnitev obtožnice. Ministrstvo za pravosodje ZDA je pod pritiskom Trumpa obtožilo Jamesa Comeyja dveh kaznivih dejanj. Pojavil se je posnetek izjave Billa Barra, ki opozarja na nevarnost objavljanja na Twitterju, kar se zdaj nanaša na Trumpa in Ministrstvo za pravosodje.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je obtožila Evropsko unijo, da pripravlja vojaško intervencijo v Moldaviji, s ciljem ohraniti protirusko politiko v Kišinjevu. Po drugi strani pa evropski poslanec Eugen Tomac trdi, da Rusija izvaja eno najostrejših bitk proti Moldaviji in si prizadeva za ponoven nadzor nad državo v okviru načrtov za obnovo Sovjetske zveze. Tomac poudarja, da so volitve v Moldaviji 28. septembra za Moskvo izjemnega pomena, saj naj bi si Rusija prizadevala ponovno vzpostaviti nadzor nad državo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 100-odstotnih carin na uvožena zdravila, kar je močno prizadelo nemško farmacevtsko industrijo, saj skoraj četrtina nemškega izvoza zdravil konča v ZDA. Nemška farmacevtska industrija je na napovedane carine odgovorila z ostro kritiko, pri čemer združenje farmacevtskih podjetij opozarja, da bi takšna poteza bila hud udarec.

Nemški policisti so na mejnem prehodu Waldsassen pri pregledu vozila zasegli 40 kilogramov prepovedane pirotehnike in orožja. Voznik je priznal, da je blago uvozil iz Češke. Med zaseženimi predmeti so bili tudi nevarni izdelki, kot so tri krogelne bombe. Policija nadaljuje preiskavo.

Nemški Bundesrat je potrdil proračun za leto 2025 in poseben sklad v višini 500 milijard evrov, namenjen financiranju infrastrukture in podnebnih sprememb. Po potrditvi v Bundestagu je tako tudi zgornji dom parlamenta podprl finančni paket, s čimer je zagotovljena načrtovana varnost do konca leta. Sredstva iz sklada naj bi pripomogla k posodobitvi infrastrukture.

Palestinska oblast naj bi spodbujala države, da zapustijo dvorano med govorom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pred Generalno skupščino ZN. Hamas pa je odgovoril na govor Mahmuda Abasa pred Generalno skupščino ZN in sporočil, da bodo vsi poskusi vsiljevanja skrbništva palestinskemu ljudstvu propadli.

Evropska radiodifuzna zveza (EBU) bo novembra glasovala o udeležbi Izraela na Evroviziji 2026 na Dunaju. Več držav je izrazilo nasprotovanje udeležbi Izraela, nekatere pa so zagrozile z bojkotom.

Apple je pozval Evropsko unijo, naj ukine zakon o digitalnih trgih (DMA), ki naj bi omejeval moč velikih tehnoloških podjetij. Podjetje trdi, da zakon povzroča zamude pri uvajanju novih funkcij za uporabnike v EU ter slabša njihovo zasebnost in varnost. Apple predlaga uvedbo nove uredbe, ki bi bila bolj primerna.

Nove carine, ki jih je napovedal Donald Trump, bodo prizadele nemška farmacevtska podjetja, ki veliko izvažajo v ZDA, in bi lahko povzročile pomanjkanje nekaterih zdravil v Nemčiji. Carine, ki znašajo 100 % na uvoz zdravil v ZDA, bodo začele veljati 1. oktobra in bodo imele resne posledice za nemško zdravstveno oskrbo in globalne dobavne verige.

Med pripravami na govor Benjamina Netanjahuja v Generalni skupščini ZN so se povečali pritiski zaradi vojne v Gazi. Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil aneksije Zahodnega brega. Netanjahujeva pisarna je ukazala vojski, da v Gazi predvaja njegov govor v ZN. Palestinski voditelj Mahmud Abas je zavrnil kakršnokoli prihodnjo vlogo Hamasa v palestinski vladi in obsodil antisemitizem. Izraelska vojska je izdala nova navodila za evakuacijo v Gazi, medtem ko so izraelske sile prodirale globlje v urbano območje.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ukazal predvajanje svojega govora v ZN po celotni Gazi in napovedal obsodbo voditeljev, ki podpirajo palestinsko državo. Palestinski voditelj Mahmud Abas je zavrnil kakršnokoli prihodnjo vlogo Hamasa v palestinski vladi in obsodil antisemitizem. Bela hiša naj bi za vodenje prehodne oblasti v Gazi po vojni izbrala Tonyja Blaira.

Microsoft je potrdil, da je prekinil določene storitve računalništva v oblaku in umetne inteligence za izraelsko obrambno ministrstvo, da bi preprečil uporabo teh tehnologij za nadzor palestinskega prebivalstva. Notranja preiskava je potrdila, da je izraelska vojska te storitve uporabljala za množično spremljanje Palestincev.

V Berlinu je iniciativa "Deutsche Wohnen & Co. enteignen" predstavila osnutek zakona o podržavljanju velikih stanovanjskih podjetij. Cilj iniciative je prisiliti politike k odkupu stanovanj, za kar so predložili zakon o podržavljanju. Predlog naj bi omogočil, da bi država odkupila stanovanja od velikih podjetij.

Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 100-odstotne carine na uvožena zdravila je sprožila val zaskrbljenosti v globalni farmacevtski industriji. Evropska zveza farmacevtskih podjetij opozarja, da bo ta ukrep povečal stroške, motil dobavne verige in oviral dostop pacientov do vitalnih zdravil. Industrija ocenjuje situacijo kot 'katastrofalni scenarij'.