APDEJT.si

Nekdanji svetovalec Angele Merkel, Christoph Heusgen, je pozval nemško vlado k priznanju palestinske države. Heusgen, nekdanji vodja Münchenske varnostne konference, meni, da bi bila ta poteza močna gesta, glede na to, da je Nemčija zvesta prijateljica Izraela. Opozoril je, da bi se Izrael lahko razvil v "apartheidno državo", in poudaril, da je varnost Izraela sicer nemška državna stvar, vendar je treba odgovoriti na izraelsko ravnanje v Gazi.

V Nemčiji se odpira razprava o načinih za rešitev finančnih težav zdravstvenih zavarovalnic. Med predlogi se pojavljajo višja doplačila za zdravila in uvedba zdravniških taks, s čimer bi bolniki prispevali več k pokrivanju stroškov zdravstvene oskrbe.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro naj bi načrtoval pobeg v Argentino, da bi se izognil kazenskemu pregonu. Policija je na njegovem telefonu našla dokument, v katerem naj bi zaprosil za "politični azil". Bolsonaro ima zdaj 48 ur časa, da se izjasni o tem.

V Düsseldorfu so brezdomci in ulični delavci protestirali proti izgonu beračev s Königsallee, luksuzne nakupovalne ulice. S simboličnim pometanjem ulice so opozorili na, kot pravijo, 'mafijske tolpe' in zastarele miselne vzorce, ki jih želijo izkoreniniti. Protest je bil usmerjen proti 'Kö-Streife', patrulji, ki naj bi preprečevala beračenje na tem območju.

Julia Klöckner, predsednica Bundestaga, se je znašla pod plazom kritik. Stranka Levica jo napada zaradi nastopa na poletni zabavi CDU in njene vloge kot najemodajalke ter izjave o časopisu "taz". Poleg tega se Klöcknerjevi očita, da je kot zakladnica CDU podpirala razvoj aplikacije za stranko s strani Franka Gotthardta, financerja desničarskega medija Nius.

Nemška vlada načrtuje razbremenitev potrošnikov pri stroških električne energije s spremembo zakonodaje. Zvezno ministrstvo za gospodarstvo pripravlja spremembe, ki naj bi znižale omrežnine kot del cene električne energije. Spremembe naj bi začele veljati leta 2026.

Nemška političarka Julia Klöckner, predsednica Bundestaga, se je znašla pod plazom kritik zaradi njenih povezav s Frankom Gotthardtom, finančnikom medijske hiše "Nius". Mediji poročajo, da sta Klöcknerjeva in Gotthardt v začetku leta 2023 načrtovala ustanovitev skupnega podjetja za komunikacijsko aplikacijo. Poleg tega je bil njen nastop na poletni zabavi CDU Koblenz, ki je potekala na posestvu Gotthardta, deležen kritik. Razkrite informacije kažejo, da je njun odnos tesnejši, kot se je sprva domnevalo.

V pripravah na lokalne volitve v Nemčiji je prišlo do napak v Castrop-Rauxlu in Brilonu, kjer so morali ponovno poslati 6.374 glasovnic. Zaradi človeške napake so volivcem poslali napačne glasovnice, kar je povzročilo precej težav in zahteva dodatno delo.

Nova epizoda 3, sezone 27 priljubljene risanke 'South Park', se bo lotila Donalda Trumpa in njegovega domnevnega prevzema Washingtona. Epizoda z naslovom 'Sickofancy' bo premierno prikazana v sredo, 20. avgusta, ob 22. uri. Napovednik prikazuje satirični pogled na politično dogajanje v ZDA.

Guvernerka Federal Reserve Lisa Cook je dejala, da se ne bo pustila ustrahovati s strani Donalda Trumpa in ne bo odstopila zaradi obtožb o prevari s hipotekarnimi posojili. Trumpova administracija nadaljuje s pritiski na Fed in njenega predsednika Jeromea Powella.

Bavarski premier Markus Söder je obiskal severnomorski otok Helgoland, kar je sprožilo odziv deželnega kolega Daniela Güntherja. Obisk je bil posledica Söderjeve prejšnje izjave o otoku, lokalna skupnost pa je pripravila pester program. Günther, ki ni bil povabljen na obisk, je ob tem izrazil svoje mnenje.

V Nemčiji je predlog delodajalskih združenj o uvedbi nove zdravniške takse sprožil oster odziv različnih deležnikov. Medtem ko si predlagatelji obetajo razbremenitev zdravstvenega sistema, kritiki opozarjajo na socialne stiske in tveganja za zdravje. Strokovnjaki, zdravniki, sindikati in politiki so izrazili zaskrbljenost glede morebitnih negativnih posledic novega sistema, ki bi lahko otežil dostop do zdravstvene oskrbe.

Deutsche Bahn aktivno išče novega generalnega direktorja ali direktorico. Minister za promet je izrazil optimizem, da bo kmalu lahko predstavil kandidata, vendar se sooča z vse večjo kritiko glede svojega pristopa k iskanju.

Kljub dogovoru med EU in ZDA, evropski sektor vina in žganih pijač ni bil izvzet iz 15-odstotnih ameriških carin, kar je povzročilo razočaranje med francoskimi izvozniki. Ameriški investitorji izražajo zaskrbljenost zaradi novih carin na evropske izdelke.

Nemški delodajalci pritiskajo na vlado za davčne olajšave, saj stroški plačevanja bolniške odsotnosti zaposlenih dosegajo 82 milijard evrov. Inštitut nemškega gospodarstva (IW) predlaga uvedbo karenčnih dni, s čimer bi zmanjšali finančno breme delodajalcev. V zadnjih treh letih so se stroški za bolniško odsotnost povečali za deset milijard evrov, kar dodatno obremenjuje podjetja.

ZDA in EU sta dosegle trgovinski dogovor, ki vključuje 15-odstotne carine na 70 % evropskega blaga, izvoženega v ZDA. Dogovor, vreden 750 milijard dolarjev, je bil dosežen po več mesecih pogajanj in naj bi preprečil trgovinsko vojno. Kljub temu trgi, vključno z Bitcoinom, dogovora niso upoštevali. EU je pri dogovoru popustila in ni uspela rešiti vprašanja alkoholnih pijač.

Nemška zvezna ministrica za delo in socialne zadeve, Bärbel Bas (SPD), je imenovala komisijo, ki bo do konca leta 2025 pripravila predloge za reforme socialnih prejemkov, vključno z denarno pomočjo za državljane, stanovanjskim dodatkom in otroškim dodatkom. Cilj reform je posodobiti socialno državo, zmanjšati birokracijo in povečati učinkovitost ter digitalizacijo socialnih storitev. Komisija naj bi predloge predstavila do konca leta 2025.

V Nemčiji se pripravljajo na reformo sistema socialnih prejemkov. Trenutni sistem je pogosto ocenjen kot zapleten in neučinkovit, kritiki pa opozarjajo na napačne spodbude. Vlada se je odločila preveriti in posodobiti socialne dajatve, da bi jih poenostavili in izboljšali njihovo učinkovitost.

V Švici se pred referendumom o uvedbi elektronske identitete (E-ID), ki naj bi bila prostovoljna, pojavljajo opozorila, da se pogosto prostovoljni ukrepi sčasoma spremenijo v obvezne. Združenje WIR je izpostavilo primere, ko se je prvotna prostovoljnost kasneje spremenila v obveznost, kar po njihovem mnenju kaže na vzorec, ki ga država uporablja. Bojazni so, da bi se podoben scenarij lahko zgodil tudi z E-ID.

Nemški Bundestag je bil podvržen modni oceni s strani znanega televizijskega voditelja Haralda Schmidta. Schmidt je delil modne nasvete politikom in izbral najbolj modno osveščeno žensko in najbolje oblečenega politika v nemškem parlamentu. Članki poročajo o tej nenavadni perspektivi na politično dogajanje v Nemčiji.