APDEJT.si

Zvezni komisar za droge v Nemčiji kritično ocenjuje uporabo družbenih medijev med mladimi. Predlaga uvedbo strožjih omejitev starosti za dostop do aplikacij družbenih medijev, vendar ne zagovarja popolnih prepovedi, temveč išče druge zaščitne mehanizme.

Kljub dogovoru med Izraelom in Hamasom o načelni prekinitvi ognja so novi spopadi ponovno izbruhnili. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ukazal intenzivne napade na območju Gaze. Razmere na Bližnjem vzhodu ostajajo napete.

Statistični podatki kažejo, da se je v oktobru močno povečalo število zavrnjenih prošenj za azil državljanom Sirije. Razlogi za to povečanje niso navedeni v povzetku.

Sigmar Gabriel in Peter Altmaier ne vidita tesnih povezav med nemško vlado in Mecklenburg-Pomorjansko v zvezi s projektom Severni tok 2. Gabriel je omenil napake pri obravnavanju Rusije.

Friedrich Merz je pozval k "globalnemu prizadevanju" za zaščito podnebja na svetovni podnebni konferenci. Kancelar je na podnebnem vrhu v Amazoniji poudaril, da se lahko pri zaščiti podnebja zanesejo na Nemčijo, vendar ni prinesel veliko konkretnih rešitev.

Kljub temu, da ni znakov za skorajšnje srečanje med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini, je nekdanji ameriški predsednik ponovno izrazil željo, da bi se vrh odvil v Budimpešti.

Hamas je v Gazi Rdečemu križu predal krsto s posmrtnimi ostanki, za katere trdijo, da pripadajo izraelskemu talcu. Okoliščine smrti talca niso znane.

Nemška stranka AfD je zavrnila obtožbe o veleizdaji, ki so se pojavile po napovedi potovanja njihove delegacije v Rusijo. Bernd Baumann, parlamentarni direktor AfD v Bundestagu, je poudaril, da je AfD "nedvoumno" obsodila vojno v Ukrajini, in izpostavil, da bi obtožbe veljale tudi za prejšnja potovanja, na primer za obisk Franza Josefa Straußa.

Danska vlada želi uvesti omejitve za dostop otrok do družbenih medijev. Predlagajo, da bi imeli dostop do teh platform šele po 15. letu starosti. Kot razlog navajajo zaščito mladih pred škodljivo vsebino.

Izjave Johanna Wadephula (CDU) o Siriji so povzročile notranji spor v njegovi stranki, celo zahtevo po odstopu. Razpravo so spodbudile napake ministra, vendar niso edini razlog za nesoglasja.

Donald Trump se aktivno vmešava v dogajanje v Latinski Ameriki, kljub načelu "America first". Poročila govorijo o operacijah Cie v Venezueli, sporih s kolumbijskim predsednikom Petrom in finančni podpori Javierju Mileiju. Razlogi za to vmešavanje ostajajo nejasni.

Nova študija razkriva, da Kitajska prekaša ZDA na ključnih raziskovalnih področjih in prevzema vodilno vlogo v mednarodni znanosti. To postavlja vprašanje, kako se bo na to odzvala Evropa.

Hamburg, Hannover in Lüneburg vztrajajo pri novogradnji ICE-trase Hamburg-Hannover. Obstoječa trasa je preobremenjena s potniškim in tovornim prometom, kar povzroča zamude in odpovedi. Mesta menijo, da je novogradnja "nujna" za izboljšanje železniškega prometa v severni Nemčiji in preprečitev nadaljnjih omejitev. Bundestag bo o tem še odločal.

Johannes Winkel, vodja Mlade Unije (Junge Union), je kritiziral pogoste javne nastope nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel. Ocenil je, da so njene izjave "izjemne" in bi bile bolj verodostojne, če bi vključevale tudi samokritiko. Hkrati je od kanclerja Friedricha Merza zahteval "pravo reformno vnemo". Winkel je govoril tudi o zapuščini Angele Merkel in pričakovanjih od Merza.

Ruska opozicija kritizira sankcije Evropske unije, češ da vse bolj vplivajo na življenja navadnih ruskih državljanov in ne le na politično vodstvo v Moskvi. Opozicijski voditelj Mihail Hodorkovski je poudaril, da Rusija ni samo Kremelj, temveč milijoni ljudi, ki želijo živeti v svoji državi, in pozval Zahod k prepoznavanju te razlike.

Donald Trump še vedno vztraja, da bi bila Budimpešta primerna lokacija za srečanje z Vladimirjem Putinom glede končanja vojne v Ukrajini. Kljub temu ni znakov, da bi se srečanje med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini zgodilo kmalu.

Donald Trump je med srečanjem z Viktorjem Orbanom v Beli hiši izrazil pripravljenost, da razmisli o izjemi za Madžarsko pri ameriških sankcijah proti ruski nafti. Orban je opozoril na morebitne hude posledice za Madžarsko, če ne bo mogla uvažati ruske energije, Trump pa je Madžarsko predstavil kot poseben primer.

Kreml je zanikal, da bi bil ruski predsednik Vladimir Putin nezadovoljen z zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Govorice so se pojavile po tem, ko Lavrov ni bil prisoten na pomembni seji sveta za nacionalno varnost, nekateri pa so trdili, da je njegov slog pogovora pokvaril načrtovano srečanje med Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Budimpešti. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da te govorice nimajo nobene zveze z realnostjo in potrdil, da Lavrov normalno opravlja svoje delo.

Donald Trump je sprejel madžarskega premierja Viktorja Orbána v Beli hiši in ga označil za 'izjemnega voditelja'. Trump je obljubil, da bo preučil možnost izvzetja Madžarske iz sankcij glede nakupa ruske nafte. Orbán naj bi si od Trumpa izposodil tiskovnega predstavnika Bele hiše in ga s tem nasmejal.

Evropska komisija je zaostrila vizumske predpise za ruske državljane, kar pomeni, da bodo za vsako potovanje v EU potrebovali novo vizum. Ta odločitev je odgovor na hibridno vojno Rusije v Evropi in sledi pozivom nekaterih držav članic EU k omejitvi dostopa ruskih državljanov do držav Evropske unije. EU ne bo več izdajala vizumov za večkratni vstop za območje schengna ruskim državljanom.