APDEJT.si

Kljub zaskrbljenosti zunanjega ministra Wadephula glede obsega uničenja v Siriji, nemško notranje ministrstvo vztraja pri načrtih za deportacijo sirskih beguncev. Wadephul je med obiskom v Siriji izrazil dvom o kratkoročni vrnitvi beguncev, vendar minister Dobrindt kljub temu želi omogočiti hitro vrnitev v državo in njegovo ministrstvo pripravlja ustrezne dogovore.

Glavna opozicijska stranka v Tanzaniji je sporočila, da je bilo v protestih zaradi volitev ubitih na stotine ljudi. Generalni sekretar ZN je pozval k preiskavi obtožb.

Centristična stranka D66 je zmagala na parlamentarnih volitvah na Nizozemskem. Rob Jetten, vodja stranke, je blizu temu, da postane najmlajši voditelj države. Njegov glavni tekmec, Geert Wilders, ni uspel zmanjšati zaostanka.

Po srečanju s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom v Južni Koreji je Donald Trump znižal carine na Kitajsko. Senat ZDA je sprejel resolucijo, ki bi odpravila številne Trumpove carine po svetu, kar kaže na nezadovoljstvo s njegovo trgovinsko politiko. Kitajski predsednik Xi se je oglasil po srečanju s Trumpom. Uvedba novih pristaniških taks med ZDA in Kitajsko je bila preložena za eno leto.

Latvijski parlament je izglasoval umik iz Istanbulske konvencije, mednarodne pogodbe, katere cilj je preprečevanje nasilja nad ženskami. Odločitev je sprožila proteste in obsodbe zagovornikov človekovih pravic po Evropi. Za umik je glasovalo 56 poslancev, 32 pa jih je bilo proti. Zagovorniki umika trdijo, da pogodba spodbuja 'teorije spolov'.

Nemška zvezna vlada je namenila milijarde sredstev za operaterje prenosnih omrežij, da bi znižala stroške električne energije za številne uporabnike. Zdi se, da ukrep deluje, vendar neenakomerno. Nekatere zvezne države bi lahko ostale brez pomoči.

Sirski predsednik Ahmad al-Sharaa se je v Damasku sestal z nemškim zunanjim ministrom Johannom Wadephulom, kjer so razpravljali o krepitvi dvostranskih odnosov in sodelovanju na različnih področjih. To je bil prvi obisk nemškega zunanjega ministra v Siriji po dolgem času, med pogovori pa so se dotaknili tudi vprašanja sirskih beguncev v Nemčiji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se sooča z rekordno nizko priljubljenostjo, saj njegovo delo podpira le še 11 odstotkov Francozov. To je pokazala nedavna anketa inštituta Verian za časopis Le Figaro. Ta rezultat predstavlja zgodovinski negativni rekord, ki je primerljiv z najnižjo podporo, ki jo je doživel njegov predhodnik François Hollande. Nizki odstotki izražajo nezadovoljstvo s trenutno vlado in kažejo na možnost nadaljnjega padca podpore.

Opozicijska stranka Chadema trdi, da je bilo v nasilnih protestih po državi ubitih na stotine ljudi. Združeni narodi so pozvali vlado k zadržanosti pri uporabi sile proti protestnikom in poročajo o verodostojnih informacijah o najmanj desetih ubitih protestnikih.

Trumpova administracija je za fiskalno leto 2026 določila zgornjo mejo sprejema beguncev pri 7.500, kar je najnižja številka v zgodovini ZDA. Pri tem naj bi imeli prednost beli Južnoafričani, kar je sprožilo široke kritike.

Zaradi slabšanja gospodarskih razmer v Nemčiji, predsednik združenja delodajalcev Rainer Dulger poziva zvezno vlado in voditelja CSU Markusa Söderja, da ponovno premislijo o izplačevanju pokojnin za matere. Dulger zavrača ponovno povečanje teh pokojnin, saj meni, da je denar bolj potreben za naložbe in razbremenitev podjetij. Tudi ostali delodajalci nasprotujejo širitvi pokojnin za matere, medtem ko CSU in SPD branita to pobudo, ki je bila ena ključnih obljub CSU na zadnjih volitvah.

Po podatkih iz osnutka poročila o pokojninskem zavarovanju za leto 2025, ki ga je pridobila tiskovna agencija Reuters, naj bi se pokojnine v Nemčiji julija 2026 zvišale za 3,73 odstotka. Zvezna vlada načrtuje povišanje pokojnin nad inflacijo.

Donald Trump in Xi Jinping sta se prvič po letu 2019 sestala osebno in dosegla premirje v trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko. Opazovalci menijo, da bo to okrepilo vezi med državama.

Katharina Schulze, poslanka Zelenih v bavarskem parlamentu, si prizadeva za večjo pozornost politike do otrok in družin. Predlaga uvedbo funkcije 'prihodnostnih varuhov' v politiki, ki bi zagotavljali, da se pri sprejemanju odločitev upoštevajo tudi interesi prihodnjih generacij. Njena ideja naj bi pomagala pri oblikovanju politik, ki so bolj usmerjene v dobrobit otrok in družin.

Kralj Karel III. je princu Andrewu odvzel preostale nazive in ga izselil iz kraljeve rezidence Royal Lodge. Odločitev je bila sprejeta po več tednih pritiska, da ukrepa zaradi Andrewove povezave z Jeffreyjem Epsteinom.

Zvezna država Victoria v Avstraliji je kot prva sklenila državni sporazum z Aborigini, potomci avstralskih staroselcev. Parlament v Melbournu je sporazum sprejel z velikim odobravanjem, mnogi prisotni so bili ganjeni do solz. Sporazum predvideva ustanovitev izvoljenega predstavništva Aboriginov in komisije za preiskovanje krivic in diskriminacije.

Kljub zaustavitvi zveznega programa sprejema za ranljive Afganistance je v Hannovru pristalo letalo iz Istanbula s 14 afganistanskimi državljani, ki so imeli obljubo o sprejemu v Nemčijo, ker so bili v Afganistanu posebej ogroženi. Skoraj 2000 Afganistancev še vedno čaka v Pakistanu na vstop v Nemčijo.

Znani nemški TV-voditelj Markus Lanz je bil v svoji oddaji vidno ganjen ob pretresljivih izpovedih ruske aktivistke skupine Pussy Riot. Njene zgodbe so ga spomnile na pomembno srečanje v Sankt Peterburgu pred leti.

Predsednik Trump je ponovno pozval senat, naj ukine obstrukcijski manever, da bi končal zaustavitev vlade, in celo predlagal uporabo "jedrske opcije". Vendar sta vodilna republikanca v kongresu zavrnila Trumpovo zahtevo po ukinitvi obstrukcijskega manevra.

Kralj Karel III. je uradno začel postopek odvzema vseh nazivov, časti in odlikovanj princu Andreju zaradi njegove vpletenosti v primer Epstein. Poleg tega so mu odstranili ščit z gradu Windsor, kar je ukrep, ki se običajno uporablja za izdajalce krone.