APDEJT.si

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je v torek začel tridnevni državniški obisk v Avstriji. Sprejel ga je avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen z vojaškimi častmi v znak prijateljstva med državama. Med obiskom bo Steinmeier med drugim odprl novozgrajeno nemško veleposlaništvo na Dunaju. To je prvi državniški obisk nemškega predsednika v Avstriji po 28 letih.

Večina držav članic Evropske unije se je dogovorila o postopni prepovedi uvoza ruskega plina do konca leta 2027, kar predstavlja odločilen korak k zmanjšanju geopolitičnih tveganj in zagotavljanju zanesljive oskrbe. Danska, ki trenutno predseduje EU, bo vodila pogajanja za dokončno sprejetje te odločitve.

Friedrich Merz je ob uradnem obisku v Baden-Württembergu pohvalil posebne prednosti jugozahodne Nemčije. Njegova izjava najverjetneje ne bo všeč Markusu Söderju.

Zaradi zaustavitve delovanja ameriške vlade (shutdown) grozi, da bodo številni zaposleni v ameriških silah v Nemčiji ostali brez plač. Sindikat Verdi opozarja, da je prizadetih okoli 12.000 civilnih uslužbencev in zahteva, da nemška vlada prevzame odgovornost za izplačilo njihovih plač. V ZDA je sicer zaradi zaustavitve vlade na tisoče zaposlenih začasno odpuščenih.

Japonski parlament je izvolil ultrakonservativno Sanae Takaichi za prvo premierko države. Takaichi, varovanka umorjenega nekdanjega premierja Shinza Abeja, je bila izvoljena v času pretresov v japonski politiki.

V Berlinu je več sto ljudi protestiralo proti nadaljnji širitvi mestne avtoceste A100. Protestniki, peš in s kolesi, so pod sloganom "Ustavimo norijo A100" nasprotovali načrtom za 17. gradbeno fazo avtoceste od Treptower Parka do Storka. Protestniki izražajo nasprotovanje nadaljnji gradnji in opozarjajo na druge probleme, ki jih ta projekt prinaša.

Predsednik Trump se je sestal z avstralskim premierjem Anthonyjem Albanesijem v Beli hiši. Med srečanjem naj bi razpravljala o trgovini, carinah, obrambi, globalni varnosti in redkih zemeljskih mineralih. Albanese je dosegel zgodovinski uspeh za Avstralijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil željo po sklenitvi trgovinskega dogovora s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom na prihajajočem srečanju v Južni Koreji. Napetosti v trgovinskem sporu med ZDA in Kitajsko so se namreč stopnjevale.

Brazilska vlada je odobrila državno naftno družbo Petrobras za izvedbo raziskovalnega vrtanja v bližini ustja reke Amazonke, kar je sprožilo kritike okoljevarstvenikov. Odločitev je bila sprejeta kljub temu, da bo Brazilija gostila prihajajoči podnebni vrh Združenih narodov. Agencija Ibama je odobrila vrtanje v regiji Foz do Amazonas. Strokovnjaki opozarjajo na morebitne negativne vplive na okolje.

Donald Trump je prekinil pomoč ZDA Kolumbiji, potem ko je kolumbijski predsednik Gustavo Petro kritiziral ameriške napade v Karibih kot umore. Trump je Petroja obtožil podpiranja trgovine z mamili in dejal, da Petro spodbuja množično proizvodnjo mamil, kar je še zaostrilo napetosti med državama.

Pred prihajajočo svetovno podnebno konferenco v Braziliji je vodja ZN za podnebne spremembe, Simon Stiell, poudaril, da je treba pospešiti ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe. Stiell je ob objavi poročila o prilagajanju na podnebne spremembe izpostavil, da so bili doseženi določeni napredki, vendar pa je tempo še vedno prepočasen.

Reprezentativna anketa v Nemčiji, ki jo je naročila dpa, je pokazala, da skoraj polovica vprašanih podpira nemško kandidaturo za olimpijske igre. Vendar pa so mnenja o štirih potencialnih kandidatnih mestih deljena. Pred referendumom v Münchnu se je izkazalo, da je podpora nemški kandidaturi večinska, pri čemer 48 odstotkov vprašanih 'bolj' (27 %) ali 'popolnoma' (21 %) podpira idejo.

Nemški politik Roderich Kiesewetter (CDU) je pozval k uvedbi strogih sankcij Evropske unije proti Madžarski, če madžarska vlada ob morebitnem prihodu v državo ne bi aretirala ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem pa evropski komisar poziva Evropo, naj popolnoma ustavi nakup ruskega plina, saj naj bi Putin energijo uporabljal kot orožje.

V Oranienburgu v Nemčiji je kandidatka SPD Jennifer Collin-Feeder v drugem krogu županskih volitev premagala tekmico iz AfD s skoraj 60 odstotki glasov. V prvem krogu volitev je kandidatka AfD prejela relativno večino.

Praški mestni svet je odobril nov sistem regulacije souporabe prevoznih sredstev, ki predvideva prepoved souporabe električnih skirojev. Razlog za prepoved so dolgoletne kritike prebivalcev in mestnih četrti v središču Prage, ki trdijo, da parkirani skiroji ovirajo. Prepoved bo začela veljati januarja.

V berlinski četrti Mitte so v ponedeljek izselili dvanajst stanovanj v Habersaathstraße. Lastnik načrtuje novogradnjo na tem območju, zato so morali prebivalci zapustiti svoje domove pri temperaturah malo nad ničlo.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je zavrnil trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da so ZDA uničile iranske jedrske zmogljivosti, in njegovo ponudbo pogovorov. Poudaril je, da ZDA nimajo pravice narekovati drugim državam, kaj lahko počnejo. Razkrito je bilo, da je Izrael sredi junija izvedel obsežno bombardiranje Irana, pri čemer so se ZDA za kratek čas pridružile napadom na ključne iranske jedrske objekte.

Obisk Vladimirja Putina na Madžarskem, kjer naj bi se pogovarjal z Donaldom Trumpom o vojni v Ukrajini, je v Evropski uniji naletel na kritike. Zunanja ministrica Kaja Kallas je izrazila zaskrbljenost, medtem ko so drugi politiki opozorili na obstoj mednarodne tiralice, ki bi Putina lahko doletela ob vstopu v EU. Bolgarija naj bi sicer zagotovila koridor za Putinovo pot v Budimpešto. Trump je medtem izjavil, da meni, da je mogoče ustaviti vojno v Ukrajini, vendar dodal, da Ukrajina verjetno ne bo zmagala.

Ameriški predsednik Donald Trump upa na dosego trgovinskega dogovora s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom na srečanju v Južni Koreji, medtem ko se trgovinski spor med ZDA in Kitajsko zaostruje. Trump je izrazil prepričanje v močan trgovinski dogovor s Kitajsko, pri čemer ZDA uporabljajo svojo vojaško in gospodarsko moč. Kljub temu pa so nekateri zaskrbljeni zaradi ameriških naložb na Kitajskem in kitajskega vpliva na področju redkih zemelj.

Saška je razdelila približno 4,8 milijarde evrov iz posebnega sklada nemške zvezne vlade za izboljšanje infrastrukture v deželi. Sredstva so namenjena naložbam v saške občine, vendar obstajajo tudi kritike glede načrtovanja lastnih projektov, ki vključujejo gasilsko zaščito, gospodarsko rast in podporo olimpijski kandidaturi. Odločitve o tem, kam bodo sredstva usmerjena, bodo sprejete skupaj z občinami.