APDEJT.si

Vatikanski pogovori med papežem Frančiškom in metropolitom Antonijem iz Volokolamska, vplivnim predstavnikom proruskega krila Ruske pravoslavne cerkve, so potekali v napeti atmosferi, saj naj bi papež s tem srečanjem iskal priložnost za diskusijo o verski svobodi v Ukrajini. Medtem je Kremelj zapletel mirovna pogajanja z zavrnitvijo neposrednega srečanja med ruskim predsednikom Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim pred podpisom mirovnega sporazuma ter predlagal delo delovnih skupin uradnikov. Poleg tega se ruski najstniki še vedno soočajo s smrtjo na fronti kljub Putinovim obljubam, medtem ko sta tako Rusija kot Ukrajina poročali o napadih v zadnjem času.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je soočil s kritikami s strani nemških desničarskih politikov zaradi svojega stališča do priznanja Palestine. Medtem so francoski levičarji pozvali Macrona, naj posreduje glede načrtov ZDA, da uničijo kontracepcijska sredstva v Evropi v vrednosti približno 10 milijonov dolarjev.

Kambodža je na nujnem zasedanju Varnostnega sveta ZN zaprosila za takojšnje in brezpogojno prekinitev ognja s Tajsko, potem ko so se obmejni spopadi med državama, ki trajajo že dlje časa, v četrtek zaostrili. V konfliktu je umrlo skoraj 30 ljudi, medtem ko je 138.000 civilistov pobegnilo. Varnostni svet ZN je državi pozval k "največji zadržanosti".

Ameriški predsednik Donald Trump se je na Škotskem srečal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Glavna tema njunega srečanja je bil carinski spor med ZDA in EU, od katerega se je pričakovala rešitev. Trump je pred srečanjem ocenil, da znaša verjetnost za sklenitev trgovinskega dogovora 50 odstotkov.

Tajska je v načelu soglašala s predlogom Malezije za prekinitev ognja s sosednjo Kambodžo, s katero so potekali spopadi od četrtka. Tajsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da vlada načeloma podpira dogovor.

Kljub splošnemu prepričanju o rešenih težavah Nizozemske in odhodu poslancev na počitnice, je parlament zahteval nujno opozorilo od kabineta glede razmer v Gazi, saj čas teče. Obenem je bilo zastavljeno vprašanje, zakaj ni prišlo do odločne obsodbe genocida v Siriji s strani poslanke Piri. Ironično je bilo izpostavljeno, da so razmere v Siriji mirne, medtem ko izkoriščajo mednarodno pozornost za izkoriščanje manjšin.

Nizozemski parlament je od vlade zahteval pojasnila glede razmer v Gazi, saj se humanitarna situacija tam še naprej poslabšuje. Stranke želijo, da bi vlada okrepila pritisk na Izrael, zlasti glede prepuščanja zadostne humanitarne pomoči in možnih sankcij v primeru nespoštovanja. Odhajajoči premier Dick Schoof je potrdil upravičenost zaskrbljenosti in nemira v nizozemski družbi, pri čemer je poudaril, da je humanitarna situacija dosegla novo najnižjo točko in da bi moral izraelski premier Benjamin Netanyahu spremeniti svojo politiko. Netanyahu je medtem izjavil, da Hamas ovira dogovor o izpustitvi talcev, medtem ko so posredni pogovori v slepi ulici.

Novi krog pogovorov med Iranom in evropskimi državami (Francijo, Nemčijo in Veliko Britanijo) je potekal v Istanbulu z namenom oživitve sporazuma iz leta 2015. Rusija je v povezavi s tem v orbito izstrelila nov iranski satelit. Iransko zunanje ministrstvo je srečanje označilo kot "preizkus realnosti za Evropejce". Kljub temu, da pogovori niso prinesli preboja, so se strani strinjale o nadaljevanju dialoga, pri čemer so evropske države vztrajale pri ponovnem nadzoru nad iranskimi jedrskimi objekti, čeprav se je Iran kljub grožnjam s sankcijami doslej držal dogovorov.

Vodja nizozemske levice je zahteval priznanje Palestine kot države, s čimer naj bi Nizozemska podprla Palestince ob izraelskih napadih, ki naj bi vodili k izbrisu Gaze. Očital je nepripravljenost Haaga k ukrepanju. Medtem je Hamas potrdil, da je predal svoj formalni odgovor na zadnji predlog za premirje v Gazi, s čimer se nadaljujejo prizadevanja za konec spopadov.

Francija naj bi septembra uradno priznala Palestino kot državo, medtem ko se Nemčija odločitvi zaenkrat še izogiba. Nemška vlada priznanje Palestine vidi kot enega od zaključnih korakov v smeri rešitve dveh držav, ne pa kot kratkoročno potezo, kar odraža njeno zadržanost v primerjavi s Francijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po mesecih oklevanja nepričakovano obljubil priznanje Palestine, kar naj bi spremenilo dinamiko dogajanja. Francija, prva članica G7 in zaveznica Izraela, ki je napovedala tak korak, s tem upa spodbuditi svojo konferenco, organizirano s Savdsko Arabijo. Medtem so se kritike na račun Izraela okrepile zaradi "zločinov" v Gazi, kot je izstradavanje otrok, kar naj bi uničilo njegov ugled in varnost ter podaljšalo konflikt.

Tajska je zavrnila ponudbe za posredovanje pri reševanju oboroženega konflikta s sosednjo Kambodžo. Kljub temu, da so pomoč ponudile Združene države Amerike, Kitajska in regionalna organizacija ASEAN, Tajska vztraja, da morata državi spor rešiti medsebojno.

Novi članki poročajo o bojkotu izraelske reprezentance s strani navijačev v Bosni in Hercegovini, kar je dodatno razvnelo javnost. V drugem članku je navedeno, da je Izrael dovolil dostavo pomoči v Gazo, kljub temu, da izraelska vojska trdi, da je lakota tam le propaganda Hamasa.

Tajska je izrazila pripravljenost na rešitev spora s Kambodžo preko diplomatske poti ali s posredovanjem Malezije, ki trenutno predseduje Združenju držav jugovzhodne Azije (ASEAN). Kljub temu je Tajska zavrnila mednarodno posredovanje ZDA, Kitajske in ASEAN-a, češ da morata državi sami rešiti svoje težave. Medtem je Tajska opozorila, da bi lahko oborožen spopad s Kambodžo eskaliral v vojno, tik pred nujno sejo Varnostnega sveta ZN.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je potrdil, da bo Francija septembra na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku uradno priznala palestinsko državo. Ta odločitev je naletela na ostro kritiko Izraela, ki jo je označil za "izdajo terorizmu", ter Združenih držav Amerike, ki so jo označile za "nepromišljeno". Macron je poudaril zavezanost Francije k miru na Bližnjem vzhodu in navedel, da se je Francija po dolgem čakanju na zahodno podporo odločila, da bo ta korak storila samostojno. Nemčija je sporočila, da v kratkem ne načrtuje priznanja Palestine. Medtem je Izrael nadaljeval vojaške operacije v Gazi, kjer je v zadnjih 24 urah umrlo 113 Palestincev, osem smrti pa je bilo povezanih s stradanjem. Izraelski minister Amichaj Elijahu je izjavil, da bo po izgonu vsa Gaza judovska, kar je obsodil tudi izraelski premier Netanjahu. Vse večji pritisk je na britanskega premierja Keirja Starmerja, naj Združeno kraljestvo sledi francoskemu zgledu. Izraelski poslanec Ofer Cassif je pozval k takojšnjemu in polnemu priznanju Palestine kot ključnemu koraku k miru in preprečitvi "genocida". Italijanski zunanji minister Tajani je izrazil dvom o priznanju, če Palestinci ne bodo prej priznali Izraela, kar je bilo videno kot dvojno merilo, saj Izrael nikoli ni priznal Palestine. Savdska Arabija je pozdravila francosko potezo kot "pomemben diplomatski korak". UN strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost zaradi kršitev izraelskih naseljencev in varnostnih sil proti palestinskim kmetom na zasedenem Zahodnem bregu. Iran je obsodil predlog izraelskega parlamenta o pripojitvi Zahodnega brega in doline reke Jordan.

Napetosti med Tajsko in Kambodžo so se v četrtek zaostrile z vključitvijo tajskih bojnih letal v mejni konflikt, ki naj bi izbruhnil zaradi sporov glede templjev in igralnic. V spopadih naj bi umrlo več kot deset ljudi, Varnostni svet ZN pa je sklical nujno zasedanje. Zdi se, da je prijateljstvo med vplivnima družinama v obeh državah prekinjeno.

Francija je napovedala svojo namero, da bo uradno priznala neodvisno državo Palestino. Hkrati je Velika Britanija sklicala nujno zasedanje, ki se ga bodo udeležili Nemčija in Francija, namenjeno obravnavi humanitarne krize v Gazi, ki bo potekalo v petek.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal nujen telefonski pogovor z voditelji Nemčije in Francije, da bi se uskladili glede razmer v Gazi. Starmer je poudaril, da sta "lakota in trpljenje tam nepopisna in neopravičljiva".

Savdska Arabija je pozdravila odločitev Francije o priznanju Palestine. Medtem je nizozemski politik Frans Timmermans potrdil svojo izjavo, da bi Nizozemska morala v skladu s Francijo priznati Palestino kot državo, pri čemer je poudaril, da je priznanje nujno za mir.

Nizozemska je skupaj s štiridesetimi drugimi državami pozvala k neodvisni preiskavi domnevnega mučenja in zlorabe ukrajinskih vojnih ujetnikov s strani Rusije. Nizozemski minister za zunanje zadeve, Caspar Veldkamp, je potrdil, da bo Nizozemska vodila obsežno preiskavo o teh obtožbah. Podobno pobudo je izrazila tudi Danska, ki se pridružuje 40 drugim državam članicam OVSE pri pozivu k preverjanju ruskega ravnanja z vojnimi ujetniki.