APDEJT.si

Slovenske potovalne agencije, kot so Djoser, Verre Reizen in Riksja Travel, so prenehale organizirati prečkanje meje med Tajsko in Kambodžo po kopnem. Zaradi nedavnega zaostrovanja konflikta med državama sedaj potnike preusmerjajo na letalske prevoze. Zunanje ministrstvo odsvetuje potovanja v določene regije ob meji v obeh državah, kot je razvidno iz posodobljenega potovalnega svetovanja.

Rusija je ostro kritizirala nemškega kanclerja Friedricha Merza, ki je položaj prevzel maja, zaradi "vedno bolj agresivne retorike" in "skrbi vzbujajoče militarizacije". Ruske oblasti trdijo, da se Merzova protiruska retorika "dobesedno vsak dan" povečuje, Nemčijo pa obtožujejo "vedno bolj agresivnega in bojevitega jezika". Kot odziv na to je EU sprejela novo, 18. sankcijsko paket, s katerim želi zadeti "srce ruske vojne mašinerije". Ruska stran se na sankcije odziva z mirom, saj je rusko gospodarstvo doslej pokazalo odpornost, čeprav prihodki od nafte upadajo.

Krščanska unija (CU) je vložila poslaniška vprašanja poslancu Donu Cederju glede položaja kristjanov v Gazi. Zanimalo jih je, koliko kristjanov je še v Gazi in kako se zagotavlja, da kot manjšinska skupina ne bodo diskriminirani pri distribuciji pomoči. Prav tako je Ceder vprašal Nizozemsko, kaj storijo za to, da bi Izrael bolj zadržan pri vojaških operacijah v gosto poseljenih območjih, kot je Gaza, še posebej v bližini verskih objektov.

Ekspertka je izrazila mnenje, da Kitajska trenutno Evropo dojema kot zelo šibko partnerico, kar potrjuje odločitev kitajskega voditelja Xi Jinpinga, da zavrne srečanje v Bruslju in namesto tega prestavi vrhunski sestanek v Peking. Ta poteza naj bi signalizirala ponovni zagon odnosov med obema blokoma, vendar se zdi, da bo le še bolj izpostavila nesporazume. Medtem je Xi Jinping med gostovanjem voditeljev Evropske unije v Pekingu izjavil, da morata Kitajska in EU v nemirnem svetu krepiti medsebojno zaupanje.

Rusija je državljanom Belorusije, ki prebivajo v Rusiji, podelila pravico glasovanja in kandidiranja na lokalnih volitvah. Vladimir Putin je izjavil, da naj bi ta poteza pripomogla k bolj celoviti integraciji Belorusov v rusko državljansko življenje. Medtem ko se v Rusiji krepijo vezi z Belorusijo, pa je bila razkrita obsežna ruska propagandna kampanja, usmerjena proti predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen. Kampanja naj bi vključevala pet milijonov člankov v poldrugem letu, s čimer so sistematično blatenje evropskih institucij in voditeljev. Posebna pozornost je bila namenjena Sloveniji, kjer naj bi bili ruski propagandni prispevki objavljeni skoraj vsakih deset minut, pri čemer pa naj bi bili prevodi pogosto netočni in zamenjevali med slovenskimi in baltskimi državami.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in druge humanitarne organizacije opozarjajo na nevarnost smrtonosne lakote v Gazi. Prebivalci poročajo o zelo omejenih obrokih hrane in otrocih, ki zaradi lakote jočejo, s čimer se uresničujejo najhujše napovedi o humanitarni krizi v regiji. Dostava pomoči je za mnoge Palestince postala smrtna nevarnost.

Hamas je potrdil, da je odgovoril na najnovejši izraelski predlog za premirje. Zadnja pogajanja med Izraelom in Hamasom glede premirja v Gazi trajajo že več kot dva tedna.

Mednarodno sodišče za pomorstvo (ICJ) je v svetovalnem mnenju ponovno poudarilo, da države kršijo mednarodno pravo, če ne ukrepajo za zaščito planeta pred podnebnimi spremembami. Sodišče je potrdilo, da lahko države, ki so prizadete, zahtevajo povračilo škode od velikih onesnaževalcev, s čimer je zmanjšalo možnost nacionalne neaktivnosti glede podnebnih sprememb.

Nizozemske obveščevalne službe so Izrael uvrstile med grožnje za Nizozemsko, poleg Irana, Rusije in Turčije. Medtem sta Izrael in Ukrajina napovedala začetek pogovorov o sodelovanju pri soočanju z iransko grožnjo, kar kaže na poglabljanje njunih odnosov, pri čemer obe državi Iran vidita kot tesno zaveznico Rusije.

V zadnjih 72 urah so v Gazi ljudje umirali zaradi obstreljevanja, pritiska in lakote. Mednarodna kritika Izraela se hitro stopnjuje zaradi nasilja nad prebivalci Gaze in stradanja ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) svari pred smrtonosno krizo lakote v Gazi, humanitarne organizacije pa že mesece opozarjajo na grozečo lakoto na območju.

Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v prelomnem mnenju potrdilo, da države pravno zavezuje boj proti podnebnim spremembam in da neaktivnost glede podnebnih sprememb lahko predstavlja kršitev mednarodnega prava. Sodišče je poudarilo, da članstvo v Pariškem sporazumu ni pogoj za izpolnjevanje dolžnosti boja proti globalnemu segrevanju. Mnenje nakazuje, da bi države, ki povzročajo podnebno krizo, lahko bile naložene reparacije žrtvam. Države morajo sodelovati pri zmanjševanju emisij in naslavljanju "nujne in eksistenčne grožnje" podnebnih sprememb. ICJ je poudarilo, da so vse države zavezane k temu, da storijo "vse, kar je v njihovi moči", da bi se zoperstavile podnebnim spremembam, ki jih je opisalo kot "skrb vzbujajoče". Sodišče je ponovno izpostavilo, da imajo države "stroge obveznosti za zaščito podnebnega sistema" in da Pariški sporazum nalaga konkretne obveznosti zmanjšanja emisij, vendar se te obveznosti razširjajo tudi na širšo okoljsko zaščito.

Izraelski veleposlanik v Nemčiji Ron Prosor je obtožil nemško socialdemokratsko stranko (SPD) "izdaje talcev" zaradi njihovega zavzemanja za prekinitev ognja v Gazi, kar je sprožilo razpravo znotel SPD in koalicijske unije. Medtem pa se je razširila zaskrbljenost glede zdravstvenega stanja direktorja bolnišnice v Gazi Hussama Abu Safiye, ki je bil aretiran decembra lani in naj bi bil po besedah njegovega odvetnika mučen in močno shujšan.

Nizozemski minister za zunanje zadeve Caspar Veldkamp (NSC) je izrazil zaskrbljenost zaradi omejevanja neodvisnosti dveh ključnih ukrajinskih protikorupcijskih služb. Opozarja, da to dejanje oddaljuje Ukrajino od vstopa v Evropsko unijo. Minister je svoje opozorilo objavil na družbenem omrežju X.

Pristaniški delavci v Genovi v Italiji so za konec julija napovedali blokado izraelske ladje Cosco Pisces, ki prevaža jeklo za Izrael. To ladjo so že prej blokirali grški pristaniški delavci v Pireju. Medtem so pro-palestinski aktivisti na grškem otoku Syros preprečili pristanek izraelske križarke Crown Iris s 1600 potniki. Incidenti poudarjajo naraščajoče protizraelske aktivnosti v Evropi, kjer je po mnenju nekaterih delov Evrope veliko ozemlje nevarno za Jude.

Poslanca Kati Piri (GL-PvdA) in Jan Paternotte (D66) sta na družbenem omrežju X sporočila, da njuni stranki zahtevata vrnitev nizozemskega parlamenta s poletnih počitnic, da bi razpravljali o vojni v Gazi. Neposredni povod za to pobudo je bil nujni poziv več kot sto humanitarnih organizacij glede kritičnih humanitarnih razmer v regiji.

Nasilni videoposnetki in posnetki asilantov v Siriji so sprožili zaskrbljenost, saj NSC-jev poslanec opozarja na propad integracije. Videoposnetki prikazujejo mučenje, usmrtitve in poniževanja, vključno z Druzi. V nasilje se vmešavajo tudi nizozemski Sirci. Šok je povzročil tudi posnetek asilanta, ki je prej živel na Nizozemskem, zdaj pa v Siriji pozira z raketometom. Sirka Imane (50) iz Leeuwardena žaluje, saj je bila v sektarnem nasilju iztrebljena celotna družina njenega brata, pri čemer je umrlo več sto Druzov in je bilo razseljenih več kot 128.000 ljudi.

Kitajska je izrazila razočaranje nad odločitvijo ZDA, da ponovno izstopijo iz organizacije UNESCO. Tiskovni predstavnik kitajskega ministrstva za zunanje zadeve je dejanje označil za neprimerno za 'odgovorno veliko državo'.

Več kot 80 odstotkov od več kot 10.000 prebivalcev Tuvaluja je zaprosilo za podnebni azil v Avstraliji, vendar je Avstralija omejila število podeljenih vizumov na 280 letno. Kljub temu so v samo nekaj tednih prejeli na tisoče vlog, kar kaže na veliko povpraševanje, saj otok zaradi podnebnih sprememb in dviga morske gladine grozi, da bo izginil.

Več kot sto nevladnih organizacij, vključno s pomembnimi humanitarnimi združenji, je opozorilo pred grozečo "množično lakoto" v Gazi. Pozvale so k takojšnji in trajni prekinitvi ognja ter odpravi vseh omejitev pri dostavi humanitarne pomoči na območje. Njihova glavna skrb je drastično pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin za prebivalce Gaze.

Več kot sto humanitarnih organizacij je opozorilo na širjenje množične lakote v Gazi in pozvalo k takojšnji prekinitvi ognja ter odprtju vseh prehodov za pomoč. Njihovo opozorilo je prišlo pred obiskom ameriškega odposlanca v Evropi, kjer se bo pogovarjal o morebitni prekinitvi ognja in koridorju za pomoč.