APDEJT.si

Donald Trump je nadaljeval z zaostrovanjem trgovinske politike, uvedel je carine na manjše pakete in grozil s carinami državam, kot sta Brazilija in Indija. Ford je zaradi teh carin utrpel veliko škodo. Trump je pogojeval trgovinski dogovor s Kanado s politično odločitvijo glede priznanja Palestine. Šef Feda Jerome Powell kljub Trumpovim pritiskom vztraja pri neodvisnosti centralne banke in zavrača pozive k znižanju obrestnih mer.

Na Nizozemskem je bilo v drugem četrtletju leta 2025 vloženih 5.300 prvih prošenj za azil, kar je 17 odstotkov več kot v prvem četrtletju, a 32 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Prvič po letu 2016 so največjo skupino prosilcev za azil predstavljali Eritrejci in ne Sirci.

Evropska unija in Združene države Amerike so dosegle dogovor o carinskih dajatvah, s katerim naj bi se izognili trgovinski vojni. Vendar pa so odzivi na sporazum, ki sta ga podpisala Ursula von der Leyen in Donald Trump, mešani; medtem ko nekateri menijo, da je preprečil hujše posledice, drugi govorijo o "poniženju" in "porazu" za EU. Dogovor določa carinske dajatve v višini 15 %.

Nizozemska poslanka Agnes Joseph je nemudoma prestopila iz stranke Novi Socialni Kontrakt (NSC) v Kmečko-državljansko gibanje (BBB), pri čemer je obdržala svoj poslanski sedež. Josephova je bila članica parlamenta od leta 2023 in je znana po svojem delu na področju novega pokojninskega sistema. Medtem ko Volkskrant in RTL Nieuws poročata o prestopu objektivno, spletna stran Dagelijkse Standaard izraža kritiko do Josephove in BBB, označujoč prestop kot dejanje političarke, ki je 'izbrala lažjo pot'.

V Nemčiji se povečuje pritisk na kanclerja Merza, naj sprejme ostrejši stališče do Izraela glede Gaze, saj je izoliran med evropskimi voditelji zaradi zavračanja prekinitve raziskovalnih vezi EU z Izraelom. Medtem ko Nemčija stoji ob strani, Litva preko obrambnega ministrstva poudarja pomen dialoga z Izraelom na področju obrambe in varnosti. Švedska vlada je povabila Socialdemokrate k sodelovanju pri pritisku na Izrael, da bi prepričali več držav k zaostritvi tona. Na Nizozemskem izraelski veleposlanik Modi Ephraim kritizira sankcije, kar je sprožilo ostre odzive, ki jih označujejo za poskus utišanja kritik. Članek iz Nizozemske kritizira veleposlanikovo izjavo in jo označuje za poskus utišanja kritikov izraelske politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 50-odstotnih carin na uvoz iz Brazilije in uvedel sankcije proti sodniku, ki vodi postopek proti Jairu Bolsonaru. Bela hiša je to utemeljila s politično motiviranim pregonom nekdanjega brazilskega predsednika.

Donald Trump se je znašel pod še večjim pritiskom zaradi svojih preteklih povezav z Jeffreyjem Epsteinom, pri čemer se je pritisk povečal tudi med njegovimi lastnimi podporniki. Trump poskuša odvrniti pozornost od afere in se izogiba vprašanjem o svojem nekdanjem prijateljstvu z obsojenim pedofilom, vendar nova javnomnenjska raziskava kaže, da ta tema močno zanima Američane, ki niso zadovoljni z njegovimi odgovori.

Najnovejše javnomnenjske raziskave podjetij Ipsos I&O in Verian/EenVandaag kažejo, da je nizozemska stranka VVD prvič po daljšem času izpadla iz top treh. Po kombinirani raziskavi, imenovani Peilingwijzer, je CDA prehitela VVD in se uvrstila med 21 in 25 sedeži, medtem ko je VVD padla na 20 do 24 sedežev.

Ameriško gospodarstvo je med aprilom in junijem zraslo za 3,0 odstotka, s čimer je preseglo pričakovanja. Vendar pa ekonomisti dvomijo v nadaljnjo rast zaradi Trumpove carinske politike.

Načrti Združenega kraljestva in Francije za priznanje palestinske države so naleteli na mešane odzive in sprožili razprave o njihovih motivih in dejanskem vplivu na mirovni proces. Medtem ko nekateri menijo, da je odločitev britanskega premierja Keirja Starmerja 'zgodovinska', se pojavljajo dvomi o njenih vzrokih, saj naj bi jo gnala 'šibkost in ne moč'. Kritiki poudarjajo, da bi lahko priznanje, namesto da bi pospešilo mir, celo povzročilo nazadovanje. Priznanje Palestine s strani Velike Britanije, ki bi se lahko zgodilo septembra, je odvisno od pogojev, ki so za Izrael nepremostljivi, kar povzroča kritike znotraj in zunaj države. Francoski predsednik Macron je medtem svoje priznanje Palestine predstavil kot 'močno dejanje'. Kljub temu, da je Palestino kot državo priznalo že 148 od 193 držav članic ZN, mnogi opozarjajo, da ima to predvsem simbolično vrednost, saj Palestina nima nadzora nad lastnim ozemljem.

Jordanski kralj je razmere v Gazi označil za najhujšo humanitarno katastrofo v moderni zgodovini. Ugledne izraelske osebnosti so v odprtem pismu ostro obsodile izraelsko stradanje prebivalstva Gaze in pozvale mednarodno skupnost k ukrepanju. Donald Trump je izrazil zaskrbljenost zaradi slik iz Gaze in kritiziral Izrael, kar kaže na morebitno spremembo stališča ZDA do konflikta.

Belgija bo ponovno izvedla zračne droppinge humanitarne pomoči nad Gazo. Ministra Maxime Prévot (zunanji posli) in Theo Francken (obramba) sta napovedala, da bo obrambno letalo dostavilo za 600.000 evrov hrane in medicinskega materiala. Akcija je del širšega spremljanja dogajanja na Bližnjem vzhodu.

Donald Trump je napovedal, da bo od petka uvedel 25-odstotne carine in 'kazen' na Indijo, kot odziv na njene vezi z Rusijo.

Rusija je vključitev italijanskega predsednika Sergia Mattarelle na seznam 'rusofobnih' oseb utemeljila z njegovim sovražnim govorom, kar je v Italiji sprožilo močno ogorčenje. Italijansko zunanje ministrstvo je ponovno poklicalo ruskega veleposlanika, da bi izrazilo protest. Italijanska premierka Giorgia Meloni je rusko potezo označila za propagandno akcijo, saj v Rimu to razumejo kot poskus ustrahovanja.

Moldavijska predsednica Maia Sandu je opozorila, da Rusija načrtuje "brezprimerno" vmešavanje v septembrske volitve v Moldaviji, ki so predvidene za 28. september. Sandujeva, ki je naklonjena EU, je ponovno izrazila prepričanje, da si Rusija prizadeva nadzorovati Moldavijo že od jeseni naprej. Nižja stopnja novih informacij je povezana z obtožbami, da Rusija pripravlja obsežno vmešavanje v parlamentarne volitve, ki bodo 28. septembra. Predhodne obtožbe so bile bolj splošne in se niso nanašale na točen datum volitev.

Avstralija se je odločila za prepoved YouTuba in drugih družbenih omrežij za otroke, mlajše od 16 let. Hkrati je YouTube začel ocenjevati starost uporabnikov; tisti, ki si ogledujejo 'otroške' videe, bi lahko bili samodejno razvrščeni kot mladoletni in bi jim bil posledično omejen dostop do določenih vsebin.

Osem nizozemskih provinc, vključno s Frizijo, Groningenom in Južno Holandijo, je protestiralo proti načrtom državnega sekretarja Jeana Rummenieja za povečanje števila grlic. Menijo, da so zastavljeni cilji nerealni in da primanjkuje podpore za njihovo doseganje.

Nemška vlada je potrdila osnutek proračuna za leto 2026 v višini 520,5 milijarde evrov, kljub opozorilom finančnega ministra pred ponovnim soočanjem s proračunskimi težavami. V Berlinu so poročali o zaključku praznovanj pri Brandenburških vratih, medtem ko je bilo predhodno potrjenih rekordnih 126,7 milijarde evrov investicij ob načrtovanih 174,3 milijarde evrov posojil.

ZDA in Evropska unija so dosegli dogovor o 15-odstotnih carinah na ves izvoz v ZDA, kar je preprečilo nadaljnje zaostrovanje trgovinskih napetosti, vendar bo po mnenju nekaterih to udarilo po denarnicah ameriških potrošnikov in prizadelo evropske izvoznike. Dogovor, ki je bil napovedan med predsedovanjem Donalda Trumpa, je po mnenju nekaterih dokaz, da je EU brez Združenega kraljestva šibkejša, saj je Bruselj popustil pred grožnjo 30-odstotnih carin.

Novi članki potrjujejo, da so se nizozemski policijski sindikati, minister za pravosodje in varnost David van Weel ter vodja policije Janny Knol dogovorili o novi kolektivni pogodbi, ki vključuje skupno 8,5-odstotno zvišanje plač, razdeljeno na obdobje dveh let. To povišanje bo izvedeno postopoma v prihodnjih letih.