APDEJT.si

Nemčija je skupaj z drugimi državami članicami EU blokirala predlog Komisije za prekinitev dela sredstev programa Obzorje, namenjenih Izraelu. Medtem so se arabske države na konferenci ZN strinjale s pozivom k razorožitvi Hamasa in končanju njegove vladavine v Gazi, kar so označile za zgodovinski in precedenčni korak k rešitvi dveh držav.

Najnovejše raziskave javnega mnenja na Nizozemskem kažejo, da se je stranka CDA povzpela na tretje mesto in dohitela VVD v priljubljenosti, kljub pretekli izgubi podpore. Hkrati pa anketirane stranke VVD in GroenLinks-PvdA izražajo močno nasprotovanje morebitni koaliciji med njunimi strankami po prihajajočih volitvah.

Nemški politiki, predvsem iz SPD, kritizirajo nemške humanitarne letalske prevoze v Gazo in pozivajo k trši drži do Izraela, saj menijo, da bi bile učinkovitejše druge rešitve, vključno z večjim pritiskom na Izrael. Hkrati so trije vodilni predstavniki švedskih protestantskih skupnosti podali svoja stališča o izraelskem vojskovanju v Gazi, pri čemer izražajo sočutje do krščanskih bratov in sester v Gazi, ki se počutijo pozabljene, hkrati pa priznavajo težavnost podajanja objektivne sodbe.

Pevka Katy Perry in nekdanji kanadski premier Justin Trudeau sta bila opažena na skupni večerji v Montrealu. Novica je sprožila ugibanja, zlasti ker je Perryjeva pred kratkim prekinila zaroko z igralcem Orlandom Bloomom. Čeprav viri navajajo, da je bilo srečanje zgolj prijateljsko, je incident kljub temu vzbudil zanimanje javnosti in sprožil številne komentarje na družbenih omrežjih.

Tajska je že drugi dan zapored obtožila Kambodžo kršitve premirja, ki je začelo veljati v ponedeljek ob polnoči. Kršitve naj bi se zgodile na treh lokacijah vzdolž sporne meje, kar pa Kambodža zanika. Napetosti med sosednjima državama se nadaljujejo pet dni po sklenitvi premirja.

Nizozemska je napovedala strožji pristop do Izraela, vključno z lastnimi nacionalnimi ukrepi in podporo sankcijam na ravni EU, čeprav je vlada glede nekaterih ukrepov, kot so dobave hrane, še vedno razdeljena. Medtem je Evropska unija prvič začela razmišljati o sankcijah proti Izraelu, vključno z izključitvijo izraelskih start-up podjetij iz raziskovalnega sklada. Kljub temu se je Nemčija, skupaj z nekaterimi drugimi državami članicami EU, izkazala za zadržano glede sprejetja takšnih kazenskih ukrepov zaradi humanitarne krize v Gazi, kar kaže na pomanjkanje enotnosti znotraj EU glede sankcij proti Izraelu.

Ameriški predsednik Donald Trump je na Škotskem odprl novo igrišče za golf, kar je bil zadnji dogodek na njegovi poti, polni diplomatskih in poslovnih napovedi. Medtem je Evropska unija obljubila 600 milijard dolarjev naložb v ZDA, čeprav nekateri komentatorji dvomijo o izvedljivosti te obljube. Dodatno so se pojavile novice o poravnavi Univerze v Kaliforniji v višini 6 milijonov dolarjev v primeru glede 'Judovske cone'.

Nizozemska in švedska poročila razkrivajo, da EU prvič po začetku vojne v Gazi razmišlja o sankcijah proti Izraelu zaradi humanitarnih razmer na območju Gaze. Predlagane sankcije bi lahko vključevale izključitev izraelskih startup podjetij iz raziskovalnih skladov. Kljub temu poročila iz Nizozemske kažejo na pomanjkanje zadostne podpore med državami članicami EU za uvedbo kaznovalnih ukrepov, medtem ko Nizozemska sama sprejema predvsem simbolične sankcije in se zanaša na EU za 'pomembne korake'. Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard je izrazila pozitivno stališče do predlogov in pričakuje nadaljnje.

Nizozemska je prepovedala vstop v državo izraelskima skrajno desničarskima politikoma Itamarju Ben-Gvirju in Bezalelu Smotrichu zaradi njunih izjav proti Palestincem. Ta poteza je sprožila ostre odzive v Izraelu, pri čemer je izraelski zunanji minister Gideon Saar dejal, da Nizozemska »prijateljstvo zamenjuje za odkrito sovraštvo«. V odgovor so se v več nizozemskih mestih, vključno z Bredo, Den Boschom, Eindhovenom in Tilburgom, ponovno zbrali protestniki, ki opozarjajo na humanitarno krizo v Gazi. Nizozemska vlada je razmere v Gazi označila za »nevzdržne in neobranljive«, parlament pa je prekinil počitnice za razpravo o dogajanju. Kljub kritikam pa nekateri opozarjajo, da je tudi Hamas odgovoren za pomanjkanje prekinitve ognja.

Ameriški in kitajski pogajalci so v Stockholmu zaključili pogovore o podaljšanju trgovinskega premirja in se zavezali k prizadevanjem za njegovo podaljšanje. Kljub temu, da srečanje ni prineslo takojšnjih rezultatov glede dolgoročnega dogovora, sta strani izrazili željo po srečanju med predsednikoma Xijem in Trumpom, kar nakazuje na preprečitev takojšnje eskalacije trgovinske vojne. Zadnjo besedo pri odločitvi o podaljšanju premirja pa bo imel ameriški predsednik Trump.

Dva medija se osredotočata na dogajanje v Gazi: eden poroča o nameri Izraela, da si priključi območje Gaze, ne le z glasovanjem v knesetu, temveč tudi na terenu. Drugi članek, iz švedskega medija Arbetaren, kritizira dostavo nujne humanitarne pomoči v Gazo iz zraka, saj naj bi šlo za 'humanitarno gledališče' in 'groteskno odvračalno akcijo', ki ne preprečuje lakote. Poudarjena je neučinkovitost takšne pomoči in opozorila, da ne dosega svojega namena.

Moskva je izrazila nezadovoljstvo z napredkom v diplomatskih pogovorih z ZDA, pri čemer je Kremlj dejal, da pogovori "ne napredujejo nikamor hitro" in zahtevajo "pobudo obeh strani". Ruske oblasti so opazile "upočasnitev" prizadevanj za obnovo vezi z Združenimi državami Amerike, kar kaže na pomanjkanje napredka pri izboljšanju odnosov.

Nadaljuje se razprava o domnevni kratkoročni prekinitvi ognja, ki jo je predlagal Donald Trump. Kremlj je to komentiral in poudaril, da se ruska "posecialna operacija" nadaljuje. Medtem je finski predsednik Sauli Niinistö razkril, da je Trumpa opozoril glede Putinovih taktik med njunim srečanjem v Helsinkih leta 2018. Poudaril je, da le diplomacija lahko ustavi vojno med Rusijo in Ukrajino. Poleg tega je Putinov zaveznik opozoril, da je Trump naredil "še en korak k vojni z Rusijo".

Na Irskem so vložili tožbo za prekinitev vojaške trgovine z Izraelom in domnevni nezakonit prevoz orožja skozi irski zračni prostor. V Bruslju so razpravljali o morebitni prekinitvi sodelovanja Izraela v raziskovalnem programu Horizon, vendar zaenkrat ni bilo soglasja med državami članicami.

Nizozemski parlament je prekinil poletne počitnice, da bi imel odborno razpravo o humanitarni situaciji v Gazi. Večina poslancev je podprla zahtevo poslanke SP Sarah Dobbe, kar je privedlo do odobritve razprave. To se je zgodilo po tem, ko prejšnji teden podobna zahteva strank GroenLinks-PvdA in D66 ni prejela dovolj podpore.

Nizozemski veteran politik Geert Wilders se je glede na poročanje medijev odločil za ostro kampanjo glede azilne problematike, saj se sooča z grožnjo opozicije. S tem želi preprečiti ponovitev scenarija iz leta 2012, ko je PVV utrpela velike izgube po tem, ko je razstrelila koalicijo. Mediji opozarjajo na podobnost trenutne kampanje s tisto iz leta 2012, kar Wildersu povzroča skrbi.

Palestinski skupnostni vodja in učitelj, Awdah Hathaleen, je bil ubit s strelom v vasi Umm al-Khair blizu Hebrona na Zahodnem bregu. Njegovo smrt so potrdili tudi režiserji oskarjevskega filma 'No Other Land', pri katerem je sodeloval.

Donald Trump je ponovno v središču pozornosti zaradi svoje zunanje politike in osebnih dejanj. Kljub temu, da sam sebe vidi kot zmagovalca v carinskem dogovoru z EU, ekonomist Bofinger vztraja, da to prinaša koristi za povprečnega nemškega državljana. Hkrati pa se je na spletu pojavil videoposnetek, ki prikazuje, kako Trump goljufa pri golfu, kar ni prvič, da je bil ujet pri tovrstnem ravnanju.

Trgovinski dogovor med EU in ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je bil sklenjen, kar je sprožilo olajšanje na trgih, vendar so se pojavili tudi strahovi, da je Bruselj šel predaleč, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na unijo. Medtem ko bi lahko imeli BMW in Mercedes, ki imata lastne tovarne v ZDA, korist od dogovora, bi bile druge znamke Volkswagna, ki imajo omejene ameriške kapacitete, lahko močneje prizadete.

Tri nizozemske inšpekcijske službe so v skupnem pismu pozvale ministrstva za azil in migracije, zdravje in izobraževanje k nujnemu izboljšanju življenjskih razmer za več kot 7000 otrok, nastanjenih v zasilnih azilnih centrih. To ni prvič, da so inšpekcije opozorile na slabe razmere, kar kaže na ponavljajočo se problematiko.