APDEJT.si

Občina Putten v provinci Gelderland je izrazila veliko zaskrbljenost zaradi prisotnosti volka na svojem ozemlju. Lokalni svet je na provinco naslovil pismo, v katerem zahteva uvedbo ukrepov za obvladovanje populacije volka. Poleg tega Putten želi pogovor s provinco, da bi zagotovil varnost ljudi, živine in hišnih ljubljenčkov na svojem območju.

Britanski zunanji minister David Lammy je ostro obsodil razmere v Gazanskem pasu, pri čemer je za BBC dejal, da so prizori z območja "gnusni" in "bojni". Izrazil je, da takšne besede običajno ne uporablja minister za zunanje zadeve, kar poudarja resnost njegove zaskrbljenosti.

Najnovejše poročanje razkriva, da je Melania Trump odigrala pomembno vlogo pri odločitvah svojega moža, nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, glede dobav orožja Ukrajini in odnosov z Rusijo. Trump je to potrdil v televizijskem prenosu v živo, s čimer je razblinil dosedanje ugibanja o zasebnosti njunega odnosa. Medtem pa se je nekdanja voditeljica pogovorne oddaje Ellen DeGeneres, ki je po Trumpovi izvolitvi izrazila željo po zapustitvi ZDA, preselila v Združeno kraljestvo. Povečano zanimanje za emigracijo iz Amerike po Trumpovi zmagi, ko so iskanja »kako zapustiti Ameriko?« poskočila za več kot 1500 odstotkov, kaže na širše družbene odzive na politično dogajanje v ZDA.

Pred novimi mirovnimi pogovori med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu so pričakovanja ostala nizka, pri čemer je neposredno srečanje med Zelenskim in Putinom veljalo za neverjetno. Hkrati se je razkrilo, da je Rusija vpletena v obsežne hibridne napade na Nemčijo, ki segajo od prikritih agentov do načrtovanih napadov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je ruska propaganda širila protievropsko sovraštvo, z domnevnim ciljem strmoglavljenja predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen.

Nekdanji poslanec nizozemske Socialistične stranke (SP) Paul Ulenbelt je umrl 21. julija v starosti 73 let. Novico je objavila stranka na svoji spletni strani. Ulenbelt je bil član drugega doma nizozemskega parlamenta med novembrom 2006 in marcem 2017. V parlamentu se je osredotočal na ključne teme za SP, vključno s pravicami delavcev, delovnimi pogoji in pokojninami.

Nemški minister za notranje zadeve, Alexander Dobrindt, je poudaril pomen centrov za vračanje zavrnjenih prosilcev za azil. Dejal je, da je dogovore o takšnih centrih nujno vključiti v predlog EU, saj brez njih sistem vračanja zavrnjenih prosilcev za azil zunaj EU ni verodostojen.

Vodja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) Philippe Lazzarini je centre za distribucijo pomoči v Gazi označil za "sadistične smrtonosne pasti". Generalni sekretar ZN António Guterres je dejal, da se humanitarne razmere v Gazi "pospešeno slabšajo" in da se "zadnje življenjske niti trgajo".

Donald Trump je na družbenih omrežjih delil nenavaden videoposnetek, ustvarjen z umetno inteligenco, ki prikazuje aretacijo nekdanjega predsednika Baracka Obame. Ta poteza je sprožila veliko pozornosti in razprave, tako na Nizozemskem kot na Finskem, kjer so o dogodku poročali mediji. Sodeč po objavi gre za del širšega gibanja o teorijah zarote v ZDA.

Bela hiša je prepovedala novinarjem časnika Wall Street Journal (WSJ) spremljanje predsednika Donalda Trumpa na njegovi prihodnji poti v Škotsko. Ta odločitev je posledica objave članka v WSJ, ki je poročal o domnevnem nespodobnem rojstnodnevnem pismu, ki naj bi ga Trump poslal svojemu nekdanjemu prijatelju Jeffreyju Epsteinu, obsojenemu spolnemu prestopniku. Uradna razlaga Bele hiše, kot jo je sporočila tiskovna predstavnica Karoline Leavitt, je bila, da je bil WSJ izključen zaradi "napačnega poročanja".

Šest let po smrti obsojenega pedofila Jeffreyja Epsteina, ta še vedno povzroča nemir v ameriški politiki, z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom v središču polemik. Čeprav ga je Trump v preteklosti opisoval kot 'izjemnega fanta', se je od Epsteina distanciral in ga označil za 'šibkega', ko so se pojavila nova razkritja o njunem odnosu. Javnost se sprašuje, kako globok je bil njun odnos in kakšne bodo posledice za Trumpovo politično prihodnost, saj se pojavljajo številna vprašanja o njunih interakcijah in Trumpovih odzivih nanje.

Belgijski kralj Filip je izrazil močno zaskrbljenost in ogorčenje nad dogajanjem v Gazi, kar je povzročilo polemiko, saj se s tem njegovim stališčem kabinet ni strinjal. Ta poteza odpira vprašanja o vlogi monarha v političnih zadevah. Medtem se je sprožilo vprašanje, ali bi lahko nizozemski kralj Willem-Alexander storil enako. Ustavni pravnik Paul Bovend'Eert meni, da bi bil takšen korak za nizozemsko monarhijo poguben in bi lahko pomenil njen konec, kar kaže na bistvene razlike v ustavnih pristojnostih in pričakovanjih javnosti glede kraljevih izjav v obeh državah.

Evropska unija (EU) je sprejela 18. krog sankcij proti Rusiji, s poudarkom na energetiki in financah, kar vključuje znižanje zgornje meje cene nafte in prepoved 'sence flote'. Vzporedno je Združeno kraljestvo uvedlo sankcije proti 135 tankerjem iz ruske 'sence flote', ki prevažajo rusko nafto pod nerusko zastavo. Namen teh ukrepov je blokirati finančne tokove, ki podpirajo rusko vojno v Ukrajini. Medtem Madžarska načrtuje obvoz omejitev ruskega izvoza nafte z izgradnjo naftovoda do Srbije, kar utemeljuje z visokimi cenami nafte zaradi sankcij EU. Naftovod naj bi začel delovati do leta 2027.

Belgijski kralj Filip je v videoposlanici ob državnem prazniku izrecno obsodil dogajanje v Gazi, kar je izjemno nenavaden korak za sicer diplomatskega in zadržanega monarha. Njegovo dejanje je presenetilo, saj se kralj običajno ne opredeljuje do takšnih političnih vprašanj pred lastno vlado. Mednarodna skupnost je pozdravila njegovo izjavo in jo označila za pomemben preboj v tišini svetovnih voditeljev glede humanitarne krize v Gazi.

Nemčija, kljub temu da ne priznava talibanske vlade v Afganistanu, je prejela predstavnike talibanov, da bi olajšali deportacijo afganistanskih priseljencev. Tiskovni predstavnik nemške vlade je potrdil dogovor o tej zadevi, poudarjajoč dialog in sodelovanje med stranema. Taliban je poslal dva predstavnika, da bi pomagala pri izgonu, kar je ključni korak v reševanju migracijskih vprašanj med državama.

Nizozemska se je skupaj s 25 drugimi državami zavzela za takojšnjo prekinitev vojne v Gazi, opozarjajoč na naraščajočo humanitarno krizo. Poziv zahodnih držav k takojšnjemu koncu konflikta prihaja v času, ko Izrael širi svojo ofenzivo, kar povečuje pritisk na mednarodno skupnost za ukrepanje.

Kremlj je sporočil, da bi se ruski predsednik Vladimir Putin in njegov ameriški kolega Donald Trump septembra na Kitajskem lahko srečala. Srečanje naj bi se zgodilo ob obisku Putina v državi, ki bo obeležila 80. obletnico konca druge svetovne vojne na Kitajskem.

Belgijski kralj Filip je v videoposnetku ob državnem prazniku izrazil močno zaskrbljenost glede razmer v Gazi, jih označil za 'sramoto za človeštvo' in dejal, da gre za 'zelo izjemno dejanje' za sicer previdnega monarha. S tem se je izrekel pred lastno vlado. V luči tega se pojavljajo pozivi, naj se glede razmer v Gazi izreče tudi nizozemski kralj Willem-Alexander, podobno kot njegov belgijski kolega.

Neimenovani uradnik Bele hiše je ostro kritiziral izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, češ da se 'obnaša kot norec v Siriji'. Kritika je prišla v luči dogovora o premirju med Izraelom in Sirijo, ki ga podpirajo Turčija, Jordanija in druge sosednje države. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal tudi 'skorajšnjo' izpustitev desetih talcev iz Gaze. Medtem Nizozemska zahteva neodvisno in transparentno preiskavo zločinov, storjenih pretekli teden v južni Siriji.

Belgijska zvezna vlada je dosegla poletni dogovor o pokojninski reformi, ki vključuje uvedbo "pokojninske malus" in zvišanje upokojitvene starosti za vojaško, železniško in državno osebje. Medtem se vprašanje smiselnosti dodatnega varčevanja za pokojnino pojavlja tudi v povezavi z nizozemskim zakonom o prihodnosti pokojnin, ki omogoča visoke davčne olajšave za dodatne prispevke.

Nizozemska vlada je zaradi zdravstvenih tveganj za eno leto omejila uporabo jeklarske žlindre, stranskega proizvoda jeklarske industrije. Žlindra, ki se je v preteklosti uporabljala za različne namene, vključno z gradnjo cest in celo otroških igrišč, bo po novem dovoljena le izjemoma. Odločitev je v pismu parlamentu sporočil začasni državni sekretar za okolje Thierry Aartsen.