APDEJT.si

Madžarski premier Viktor Orban je ostro kritiziral trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Po njegovih besedah je bil sporazum "slabši" od tistega, ki so ga ZDA sklenile z Združenim kraljestvom. Orban je v izjavi dejal, da je predsednik ZDA Donald Trump "Ursulo von der Leyen (predsednico Evropske komisije) pojedel za zajtrk", s čimer je poudaril svojo presojo o pogajalski moči ZDA v tem primeru.

Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko nadaljnja znižanja obrestnih mer spodbudila vztrajno visoko aktivnost na stanovanjskem trgu. Po njihovih napovedih bi več zaporednih znižanj obrestnih mer lahko vodilo v močno rast cen nepremičnin v Oslu že jeseni.

Ameriške carine v višini 15 odstotkov naj bi se nanašale tudi na farmacevtski izvoz, ki je skupaj s polprevodniki predstavljal večino irskega izvoza v ZDA v letu 2024. Direktor irske destilarne Boann Pat Cooney je opozoril, da bodo 15-odstotne carine na irski viski imele “resen” vpliv in pozval vlado k podpori domačim podjetjem.

Po poročanju 90-dnevno premirje glede uvedbe novih carin med ZDA in Kitajsko naj bi bilo podaljšano. To naj bi se zgodilo v luči trgovinskih pogajanj, ki potekajo v Stockholmu. Predvidoma naj bi se premirje podaljšalo za dodatnih 90 dni, kar bi omogočilo nadaljevanje dialoga med državama v trgovinskem sporu.

Donald Trump se je v Škotski sestal z Ursulo von der Leyen, predsednico Evropske komisije, da bi razpravljala o trgovinskih odnosih med ZDA in EU. Srečanje je potekalo v luči bližajočih se ameriških carin. Von der Leynova je izrazila upanje po rešitvi, medtem ko so ameriški pogajalci v zadnjem tednu izražali bolj optimistična stališča glede pogajanj z EU. Medtem ko je Trump igral golf, so ga podporniki nagovarjali, naj ne zaupa Starmerju.

Ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom Škotske, ki je potekal v času protestov proti njegovi osebi, napovedal začetek trgovinskih pogovorov z Evropsko unijo, ki se jih je udeležila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Hkrati je Trump ponovil svoja opozorila evropskim državam glede nevarnosti množičnega priseljevanja, ki naj bi po njegovem mnenju uničevalo Evropo. Nekdanji Trumpov ekonomski svetnik Stephen Moore je medtem izrazil optimizem glede ameriškega gospodarstva, pri čemer je izpostavil zaključene trgovinske sporazume in sprejetje novih zakonov.

Ruska centralna banka je ključno obrestno mero znižala za celotni dve odstotni točki, kar predstavlja največje znižanje v zadnjih treh letih. Cilj te poteze je podpreti rusko gospodarstvo, ki se ohlaja hitreje od pričakovanj, s tem ko znižuje stroške zadolževanja.

Kitajski proizvajalec električnih vozil Zeekr, član skupine Geely, je napovedal širitev v Evropo. Ta poteza sledi kljub obstoječim trgovinskim napetostim med Kitajsko in Evropsko unijo. Hkrati evropski proizvajalci avtomobilov beležijo težave pri konkurenci s kitajskimi znamkami, saj so kitajski proizvajalci v enem letu skoraj podvojili svoj tržni delež na evropskem trgu.

Profesor NTNU, Jan Emblemsvåg, kritično ocenjuje nemško energetsko tranzicijo ('Energiewende'), ki naj bi stala med 600 in 700 milijard evrov, a ne prinaša povečane proizvodnje električne energije. Posledica so med najvišjimi cenami električne energije na svetu, medtem ko podnebni cilji ostajajo nedosegljivi. V Nemčiji je ob tem potekala razprava o ukinitvi podnebne politike za zaščito stabilnosti omrežja, pri čemer je ameriško energetsko ministrstvo opozorilo na 100-kratno povečanje izpadov električne energije zaradi nezanesljivih obnovljivih virov in podatkovnih centrov.

Voditelji Evropske unije in Kitajske so se med nedavnim vrhom v Pekingu dogovorili o vzpostavitvi novega mehanizma za reševanje morebitnih težav pri izvozu, s poudarkom na redkih zemeljskih elementih. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je dogovor o nadgrajenem izvoznem mehanizmu novost. EU pa medtem razmišlja tudi o omejitvi kitajskega uvoza zaradi naraščajočega trgovinskega primanjkljaja. Odnosi med EU in Kitajsko so bili označeni kot na "prekretnici" zaradi napetosti glede trgovinskih neravnovesij in drugih vprašanj, kar nakazuje na zahtevno obdobje v diplomatskih in gospodarskih odnosih med obema blokoma.

Predsednik Trump je obiskal ameriško centralno banko (Fed), kar je prvi obisk predsednika ZDA v tej ustanovi v zadnjih 20 letih. Ta obisk sledi obdobju, ko je Trump večkrat ostro kritiziral predsednika Fed Jeromea Powella. Kljub napetostim med Trumpom in Fedom je do obiska prišlo, kar nakazuje morebitno nadaljevanje dialoga ali političnega pritiska na monetarno politiko.

Evropska unija je sprejela 18. paket sankcij proti Rusiji, ki cilja na energetski sektor z namenom zmanjšati financiranje vojne v Ukrajini. Vendar pa se Madžarska, kljub tem prizadevanjem, odločila za gradnjo novega naftovoda do Srbije, ki bo omogočal nadaljnji uvoz ruske nafte v Evropo. Ta poteza madžarskega zunanjega ministra Péterja Szijjárta bi lahko povzročila napetosti z Brusljem, ki si prizadeva za popolno ustavitev uvoza ruske nafte in plina.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel (v enem članku omenjen kot Antonio Costa) sta se v Pekingu srečala s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom na vrhu. Cilj srečanja je bil zmanjšanje napetosti med EU in Kitajsko, zlasti glede Trumpovih carin in kitajskega stališča do ruske agresije v Ukrajini.

Več švedskih podjetij je objavilo svoje finančne rezultate za leto 2024. Teknisk Industrivern AS, Cetab AB, Arvika Industriservice AB, Dip4u i Karlstad AB, Razabutt AB in Spolservice i Värmland AB so predstavili ključne številke iz svojih poslovanj. Informacije vključujejo podrobnosti o letnih poročilih in celotne finančne podatke za omenjeno obdobje.

Proizvajalec električnih vozil Tesla je v drugem četrtletju zabeležil padec prihodkov, kljub temu da je proizvedel več kot 410.000 vozil. Podjetje Elona Muska se je soočilo z največjim upadom prihodkov v zadnjem desetletju, saj so se prihodki zmanjšali za 12 odstotkov na 22,5 milijarde dolarjev. Ta upad je posledica padca prodaje električnih avtomobilov.

Viri poročajo, da sta EU in ZDA blizu dogovora o 15-odstotnih uvoznih carinah na nekatere evropske izdelke, ki naj bi začele veljati 1. avgusta. EU je pripravila povračilne ukrepe v vrednosti skoraj 100 milijard evrov v primeru neuspeha pogajanj. Rast na evropskih borzah je bila deloma posledica optimizma zaradi ameriškega trgovinskega sporazuma z Japonsko, kar je spodbudilo upanje na podoben dogovor med EU in ZDA, zlasti za avtomobilski sektor. Nemški kancler je omenil nujnost odločitev.

Norveško energetsko podjetje Equinor je objavilo, da je njegov ogromen projekt vetrne elektrarne na morju v New Yorku, ki ga je ameriška administracija nekoč zaustavila, izgubil skoraj milijardo dolarjev vrednosti. Razlogi za to so spremembe predpisov in uvedba novih carin, kar je močno vplivalo na ekonomsko upravičenost projekta.

Norveški energetski velikan Equinor je v drugem četrtletju letos zabeležil dobiček v višini 6,53 milijarde dolarjev, kar je nekaj več kot 65 milijard norveških kron. Kljub impresivnim finančnim rezultatom pa podjetje beleži odpise milijardnih vrednosti v Združenih državah Amerike, kar je posledica političnih sporov.

Rusija je zaznala zahodno politiko stopnjevanja napetosti, vključno s širitvijo v jedrsko sfero. Kremlj je dejal, da spremlja situacijo za določitev nalog za zagotovitev varnosti. Nemški mediji poročajo o "luči na koncu tunela" v kontekstu vojnega hujskanja proti Rusiji v Nemčiji, Evropi in Ukrajini.

Pred obiskom Donalda Trumpa na Škotskem so se pojavile razprave o pomenu "realpolitike" in pozivi, da se politiki, kot sta Swinney in Starmer, srečajo z njim kljub morebitnim protestom. Carney je medtem pokazal, kako bi se voditelji morali odzvati na Trumpa. Pojavljajo se tudi pozivi, naj se politiki ne srečajo s Trumpom in naj državljani protestirajo proti njegovemu obisku.