APDEJT.si

Izrael je dovolil pošiljanje nujne mednarodne pomoči v Gazo s padali, ki naj bi se začelo v petek. To naj bi omogočilo dostavo pomoči tudi tistim, ki ne morejo priti do območij, kjer se pomoč običajno deli. Obstajajo sicer pomisleki glede učinkovitosti te metode pošiljanja pomoči, medtem ko ZN opozarjajo, da v Gazi zmanjkuje specializirane hrane za podhranjene otroke.

Ruska jedrska podmornica "Orao" se je podala na naloge v Barentsovo morje v sklopu velike operativne vježbe "Srpanjska oluja". Medtem ko Rusija krepi vojaško dejavnost, je najvišje sodišče v državi prepovedalo "Mednarodno gibanje satanistov", kar predstavlja zaostrovanje ukrepov proti drugače mislečim.

Tisoči ljudi so v Tel Avivu demonstrirali za konec vojne v Gazi in izpustitev talcev, ki jih še vedno zadržuje Hamas. Med protestniki so bili tudi svojci padlih vojakov, ki izražajo dvom o nadaljevanju vojaških operacij. Nekdanji izraelski premier Ehud Olmert je ostro kritiziral sedanjo politiko Netanjahuja, češ da je bilo dovolj ubijanja in uničevanja ter da je državo zajela jeza. Nemški predsednik Joachim Gauck je sicer izrazil solidarnost z Izraelom, a njegovo vojaško posredovanje v Gazi označil za neodgovorno. Poročila medtem izpostavljajo, da so dostop do nujne pomoči v Gazi ovirani, kljub zagotovilom Izraela o sprostitvi večjega števila tovornjakov, medtem ko mednarodni pritisk za povečanje dobav narašča, a nekateri strokovnjaki menijo, da so potrebni sankcije in povračilni ukrepi.

Novi roman Stephena Kinga, "The Institute", je bil izdan kot kritika izgube empatije med prvo Trumpovo administracijo, njegova ekranizacija pa naj bi ustrezala času Trumpove vrnitve. Medtem je Trumpov nedavni obisk Škotske zasenčil odpor protestnikov in izbruhnila afera Jeffreyja Epsteina, kar je povzročilo komunikacijsko katastrofo za republikance in Trumpovo škotsko poreklo potisnilo v ozadje. Trumpov "estetski gnus" do vetrnih elektrarn je negativno vplival na ameriško solarno industrijo, kar daje prednost Kitajski.

Vodja laburistov Keir Starmer je opisal razmere v Gazi kot "neizrekljivo in neobranljivo" humanitarno katastrofo ter napovedal nujne pogovore z voditelji Francije in Nemčije. Medtem se sooča s pozivi k takojšnjemu priznanju Palestine.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponudil znižanje napovedanih 30-odstotnih carin na evropske uvoze v zameno za večjo odprtost trga EU za ameriška podjetja. Mediji poročajo, da se ZDA in EU približujejo dogovoru o 15-odstotnih carinskih stopnjah, čemur bi EU lahko pristala, da bi se izognila zvišanju na 30 odstotkov.

Amnesty International je obtožil Iran, da je med kratkotrajnim junijskim konfliktom uporabil klasično municijo proti Izraelu. Organizacija za človekove pravice navaja, da je iranska vojska obstreljevala izraelsko ozemlje s takšno prepovedano oborožitvijo.

Nemčija ni podpisala apela za takojšnjo prekinitev ognja v Gazi, medtem ko je to storilo 28 drugih držav. V 24 urah je v Gazi umrlo še 113 ljudi, od tega 13 pod ruševinami, več kot 534 pa je ranjenih, skupno število žrtev pa je preseglo 59.219. Predsednik Izraela Isaac Herzog je obiskal Gazo, kar je bilo označeno kot žaljiv in izzivalen akt, ki nakazuje namero o totalni okupaciji. Izraelski skrajno desni politiki in aktivisti v Knessetu so nadaljevali s načrtovanjem naselitve območja.

Univerza Columbia je sprejela poravnavo v vrednosti 221 milijonov dolarjev z administracijo Donalda Trumpa, potem ko je bila preiskovana zaradi domnevnega antisemitizma na kampusu. Univerza sicer ne priznava krivde, vendar bo plačala odškodnino in privolila v nadzor neodvisnega skrbnika, kar predstavlja prvo takšno poravnavo s strani univerze v okviru Trumpovega ukrepanja proti antisemitizmu.

Mednarodno sodišče (ICJ) je sporočilo, da države, ki ne sprejmejo ukrepov za zaščito planeta pred podnebnimi spremembami, lahko kršijo mednarodno pravo. Predsednik sodišča Yuji Iwasawa je izjavil, da bi lahko neizvajanje ukrepov s strani države za zaščito podnebnega sistema predstavljalo mednarodno nedopustno dejanje. Sodišče hkrati odpira možnost, da imajo posebej ranljive države pravico do odškodnine za podnebne škode od držav, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti.

V zadnjem valu kritik je Donald Trump grozil s sankcijami in povečanimi carinami, kar je sprožilo razpravo o morebitnem napredku v pogovorih med Rusijo in Ukrajino. Hkrati je Margarita Simonyan, predstavnica Putinovega aparata, ostro kritizirala ameriškega predsednika in njegove zahodne zaveznike, kar je povečalo strah pred morebitno jedrsko vojno. Trumpove izjave so bile označene kot poskus destabilizacije, ki bi lahko spodkopal Putina, hkrati pa so povzročile burne odzive v mednarodni skupnosti.

Novi članki potrjujejo, da je grški otok Kreto prizadel potres z močjo 5,3 po Richterjevi lestvici, kar so sprva poročali tudi prejšnji viri. Medtem ko so prejšnji članki navajali tudi oceno globine 45 kilometrov, novi članki teh informacij ne vključujejo, se pa osredotočajo na dejstvo, da je potres prizadel priljubljeno počitniško destinacijo.

Noreški varnostnik, ki je delal na ameriškem veleposlaništvu v Oslu, je bil obtožen vohunjenja za Rusijo in Iran. Na srečanjih v Srbiji, Turčiji in na Norveškem je ambasadni varnostnik po navedbah obtožnice Iranu in Rusiji izročil tlorise, naslove in druge podatke.

Predsednica Evropske komisije je od Volodimirja Zelenskega zahtevala pojasnila, potem ko je ta podpisal zakon, ki slabi neodvisnost dveh osrednjih protikorupcijskih organov. Strokovnjaki so poudarili, da so zahodne države morda imele prevelika pričakovanja glede protikorupcijskih ukrepov v Ukrajini, kar je dodatno zapletlo situacijo okoli spornega zakona, za katerim stoji tudi sam Zelenski.

Pristaniški delavci v Genovi v Italiji so za konec julija napovedali blokado izraelske ladje Cosco Pisces, ki prevaža jeklo za Izrael. To ladjo so že prej blokirali grški pristaniški delavci v Pireju. Medtem so pro-palestinski aktivisti na grškem otoku Syros preprečili pristanek izraelske križarke Crown Iris s 1600 potniki. Incidenti poudarjajo naraščajoče protizraelske aktivnosti v Evropi, kjer je po mnenju nekaterih delov Evrope veliko ozemlje nevarno za Jude.

Več kot 100 humanitarnih organizacij je izdalo novo opozorilo glede širjenja lakote in pomanjkanja nujne pomoči v Gazi. Organizacije pozivajo k odprtju meja in odpravi omejitev za vstop humanitarne pomoči, da bi preprečili nadaljnje smrtne žrtve, kot je bil šesttedenski Yousef, ki je umrl zaradi pomanjkanja.

V zadnjih treh dneh je v Gazi zaradi lakote umrl 21 otrok, kar je sprožilo masoven poziv več kot sto humanitarnih organizacij. Te organizacije pozivajo k takojšnjemu omogočanju nujne pomoči v Gazi, saj se lakota širi in predstavlja vojno hudodelstvo. Vzporedno s humanitarno krizo se nadaljujejo diplomatska prizadevanja, saj ZDA posredujejo v pogajanjih med Sirijo in Izraelom.

Več kot 100 nevladnih organizacij je ponovno opozorilo na lakoto in blokado dostave pomoči v Gazi, ter pozvalo k takojšnjemu koncu vojne in blokade. Medtem ko nekatere stranke v Nemčiji, kot je SPD, pozivajo k ukrepom, druge, kot je Unija, izražajo zadržanost glede vprašanja Gaze, kar kaže na razlike v stališčih glede te humanitarne krize.

Univerza Columbia v New Yorku je študente, ki so sodelovali na propalestinskih protestih, kaznovala s suspenzi in izključitvami, medtem ko je ameriška vlada univerzi predhodno zmanjšala milijonske subvencije.

V Ukrajini so se nadaljevali protesti proti predsedniku Zelenskemu in njegovemu spornemu zakonu, ki omejuje neodvisnost protikorupcijskih organov. Kritiki so potezo označili za »darilo zgodovinskih razsežnosti ruski propagandi«, Zelenski pa je vztrajal, da so bile protikorupcijske agencije infiltrirane s strani Rusije. Medtem se je Rusija soočala z naraščajočo grožnjo množičnih stečajev podjetij, saj je gospodarstvo države trpelo zaradi posledic vojne v Ukrajini, kljub razcvetu ruske obrambne industrije.