Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da Ukrajina potrebuje evropsko odločitev o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja pred koncem leta. Poudaril je, da je Ukrajina v večji nevarnosti kot Belgija, če do dogovora ne pride. Belgija še naprej izraža zadržanost glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini, pri čemer kot razlog navaja vprašanja nacionalne varnosti in možnost vojaškega ustrahovanja. Kljub temu evropski voditelji iščejo načine za financiranje ukrajinskih vojnih prizadevanj.

Nekdanji posebni tožilec ministrstva za pravosodje, Jack Smith, je bil zaslišan za zaprtimi vrati s strani republikancev v predstavniškem domu glede svojih preiskav Donalda Trumpa. Smith je zavrnil namigovanja o političnem vplivu na pregon Trumpa in prevzel polno odgovornost za kazenske postopke, pri čemer je izjavil, da bi preganjal katerega koli nekdanjega predsednika, ne glede na strankarsko pripadnost.

Ameriški predsednik Donald Trump je Venezuelo obtožil kraje ameriških sredstev, nafte in zemlje. Opozoril je tudi, da bo uvedena popolna in obsežna blokada vseh naftnih tankerjev pod sankcijami, ki plujejo v Venezuelo in iz nje, ter označil venezuelsko vlado za teroristično organizacijo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ukazal popolno blokado vseh tankerjev, ki so pod sankcijami in plujejo v Venezuelo ali iz nje. Ukrep je bil sprejet v času povečane napetosti med ZDA in Venezuelo, pri čemer je Trump venezuelsko vlado označil za teroristično organizacijo. Venezuela je blokado označila za 'groteskno grožnjo' in zatrdila, da si ZDA želijo prisvojiti venezuelsko bogastvo. Kuba je obsodila ameriško blokado in izrazila podporo predsedniku Maduru.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal popolno blokado vseh naftnih tankerjev, ki so pod sankcijami in plujejo v Venezuelo ali iz nje. Trump je venezuelske oblasti označil za tujo teroristično organizacijo, saj naj bi kradle ameriško premoženje. ZDA bodo po Trumpovih besedah okrepile vojaško aktivnost okoli Venezuele, dokler ta ne vrne vse nafte, zemlje in drugega premoženja.

Vladimir Putin je ponovil grožnje o zavzetju dodatnega ukrajinskega ozemlja, če Kijev in evropski politiki ne bodo sprejeli ruskih pogojev za mir. Evropske voditelje je ponovno označil za "pujske". Obtožil je ZDA za vojno v Ukrajini in trdi, da se ukrajinska državnost ruši, stanje oboroženih sil pa se poslabšuje. Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da mora EU uporabiti zamrznjeno rusko premoženje za pritisk na Putina.

Ameriški predsednik Donald Trump je odredil "popolno in celovito" blokado vseh sankcioniranih naftnih tankerjev, ki vplujejo v Venezuelo ali iz nje izplujejo. Ta poteza zaostruje pritisk na režim Nicolása Madura, ki ga ZDA obtožujejo financiranja terorizma in trgovine z drogami. Venezuela je blokado označila za "groteskno grožnjo" in kršitev mednarodnega prava.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je zaostril pritisk na venezuelskega voditelja Nicolása Madura z odredbo o "popolni in celoviti" blokadi vseh sankcioniranih naftnih tankerjev, ki vplujejo v Venezuelo ali jo zapuščajo. Ukrep, ki je bil objavljen na Truth Social, vključuje tudi označitev Madurovega režima za tujo teroristično organizacijo. Venezuela je blokado označila za "iracionalno" in "groteskno grožnjo". Ta poteza sledi zasegu naftnega tankerja s strani ameriških sil prejšnji teden in je zasnovana za povečanje pritiska na Madura.

Donald Trump je odredil popolno blokado vseh sankcioniranih naftnih tankerjev, ki vplujejo v Venezuelo ali iz nje izplujejo. ZDA so okrepile prisotnost mornarice ob venezuelski obali in zasegle tanker ob obali. Poudarjeno je bilo, da ZDA dejansko vodijo vojno z Venezuelo in da gre za vojno za nafto. Trumpova administracija blokado prikazuje kot boj proti narkotikom.

Vlada Venezuele je Združene narode pozvala, naj obsodijo zaseg naftnega tankerja Skipper s strani Združenih držav Amerike blizu venezuelskih voda. Tanker je bil zasežen v skupni operaciji ameriškega obrambnega ministrstva in obalne straže. Venezuela je ZDA obtožila piratstva in kršitve mednarodnega prava.

Evropski parlament je v Strasbourgu potrdil okrepljeno zaščitno klavzulo k trgovinskemu sporazumu med EU in državami Mercosurja. Ta naj bi omogočila hitrejši odziv Unije v primeru padca cen izdelkov, kot sta govedina in jajca, zaradi uvoza iz držav južnoameriškega bloka. Evropska poslanka Anna Bryłka je to potezo kritizirala in jo označila za zgolj PR-ovsko.

Evropska komisija naj bi umaknila načrtovano prepoved prodaje novih avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem do leta 2035. Po poročanju Reutersa naj bi komisija popustila pod pritiskom Nemčije, Italije in avtomobilskih proizvajalcev, ki se težko kosajo z ameriškimi in kitajskimi tekmeci. Napoved se pričakuje v torek.

Ukrajinska varnostna služba (SBU) je sporočila, da je s podvodnim dronom "Sea Baby" izvedla prvi tovrstni napad na rusko podmornico razreda Varšavjanka v Novorosijsku. Satelitski posnetki kažejo, da je Rusija okrepila pristanišče pred ukrajinskimi droni. Eden od dronov je prodrl pod vodo in eksplodiral.

Poljska je po novembru zabeležila proračunski primanjkljaj v višini 244,9 milijarde zlotih, saj so prihodki države znašali 526,1 milijarde zlotih, izdatki pa 771 milijard zlotih, poroča Ministrstvo za finance. To predstavlja padec prihodkov države za 52,7 milijarde zlotih v primerjavi z enakim obdobjem lani, hkrati pa se je povečala poraba proračuna.

V Berlinu so potekali mirovni pogovori o Ukrajini, na katerih so ameriški in ukrajinski uradniki dosegli znaten napredek, vendar ostajajo pomembne ovire. Srečanja so se udeležili tudi evropski zavezniki.

V ponedeljek, 15. decembra, so v Peruju spremljali ceno dolarja pri nakupu in prodaji, medtem ko so v Argentini pozorno spremljali uradni dolar, modri dolar (dolar blue), dolar MEP in CCL. V Argentini so analizirali tudi razliko med modrim dolarjem in uradnim dolarjem.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovil svojo izjavo, da bi bila uporaba zamrznjenih ruskih sredstev s strani Evropske unije enaka napovedi vojne Rusiji. Poudaril je, da bi takšno dejanje pomenilo deklaracijo konflikta.

Beloruske oblasti so izpustile Nobelovega nagrajenca za mir Alesa Bialiatskega in ključno opozicijsko figuro Marijo Kolesnikovo iz zapora. Njihova izpustitev sovpada s prizadevanji avtoritarnega predsednika Aleksandra Lukašenka za izboljšanje odnosov z Washingtonom. Lukašenko je pomilostil 123 zapornikov v zameno za odpravo sankcij, medtem ko so ZDA že pred tem odpravile sankcije proti beloruskemu sektorju potaše. Belorusija, tesna zaveznica Rusije, se že leta sooča z zahodno izolacijo in sankcijami.

Novoizvoljeni češki premier Andrej Babiš je izjavil, da Češka ne bo prevzela jamstev za finančno pomoč Ukrajini. Babiš je poudaril, da bi morala Evropska komisija najti alternativne načine za podporo Ukrajini, namesto da bi zahtevala nacionalna jamstva za posojilo, ki bi ga financirali z zamrznjenim ruskim premoženjem.

ZDA so sporočile, da odpravljajo sankcije na beloruski potaš, kar je najnovejši znak otoplitve odnosov med Washingtonom in Belorusijo. Beloruski voditelj Aleksander Lukašenko je pomilostil 123 zapornikov v zameno za odpravo nekaterih ameriških sankcij. Posebni odposlanec ZDA za Belorusijo, John Coale, je dejal, da je normalizacija odnosov med Washingtonom in Minskom "naš cilj".