Lastnik pekarne "Mašenka", Denis Maksimov, je poročal o znatnem povečanju števila obiskovalcev po tem, ko je Putinu postavil vprašanje na liniji vprašanj in odgovorov. Poleg tega je Maksimov od Putina prejel ikono in redko vino.

Jordanska vojska je sporočila, da je njeno letalstvo sodelovalo v natančnih zračnih napadih, usmerjenih na več položajev ISIS v južni Siriji.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za prihodnji dve leti. Posojilo bo financirano s skupnim dolgom, ki ga jamči proračun EU. Madžarska, Češka in Slovaška se niso strinjale s to obveznostjo. Obresti bodo evropske davkoplačevalce stale dodatne 3 milijarde evrov na leto. Razprava o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja je zastala.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da si Rusija prizadeva odrezati Ukrajino od Črnega morja. ZDA so predlagale nov format mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo, ki naj bi potekala v Miamiju s prisotnostjo ameriških in evropskih predstavnikov. Ruska delegacija, ki jo vodi Kiril Dmitrijev, naj bi se sestala v Miamiju s Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem, zetom ameriškega predsednika, da bi razpravljali o končanju vojne.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o odobritvi ogromnega brezobrestnega posojila Ukrajini za kritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Kljub temu niso uspeli premostiti razlik z Belgijo, kar bi jim omogočilo uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Po skoraj štirih letih vojne Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o velikem brezobrestnem posojilu Ukrajini za pokritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Voditelji EU so se dogovorili, da bi bilo pravično uporabiti zamrznjena ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Češka se je skupaj s Slovaško in Madžarsko odločila, da ne bo podprla jamstev za financiranje Ukrajine, kar je kritiziral nekdanji premier Petr Fiala, ki meni, da s tem Češka izgublja dostojanstvo. Poljski premier Donald Tusk je pred vrhom EU pozval k hitri finančni pomoči Ukrajini.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Posojilo bo zagotovilo 24 od 27 držav članic EU. Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale.

Podpis trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in blokom držav Mercosur se bo preložil na januar. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je o tem obvestila voditelje držav in vlad na vrhu v Bruslju. Razlog za preložitev ni bil naveden.

V Bruslju se je zbralo več tisoč kmetov iz vse Evrope, da bi protestirali proti trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriško skupino Mercosur. Protest je potekal na dan vrha voditeljev držav članic EU v belgijski prestolnici.

Evropska unija je razširila sankcije na 41 tankerjev, ki so del ruskega 'senčnega' ladjevja. S tem se je skupno število plovil pod sankcijami povečalo na skoraj 600. Te sankcije naj bi omejile ruske prihodke od prodaje energentov.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je opozoril, da Brazilija ne bo podpisala trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur, če sporazum ne bo zaključen do konca tega meseca. Zagrozil je, da sporazum ne bo stopil v veljavo, dokler bo on predsednik.

Na vrhu EU v Bruslju so voditelji razpravljali o morebitni uporabi do 210 milijard evrov zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini. Medtem ruska obveščevalna služba trdi, da Velika Britanija spodbuja EU k zasegu ruskega premoženja, s ciljem podaljšanja konflikta v Ukrajini.

Nemški parlament je odobril nakup opreme in sistemov za Bundeswehr v vrednosti skoraj 50 milijard evrov. Med nakupi so sistemi Patriot, radarske satelite in rakete Taurus Neo za letala Eurofighter. Nemčija namerava do leta 2030 za obrambo porabiti skupno 650 milijard evrov, kar je dvakrat več od proračuna v zadnjih petih letih.

Grški kmetje so se odločili za nadaljevanje in zaostritev protestov med prazniki, z blokadami cest. Zavrnili so dialog z vlado, ki jo obtožujejo zavajanja. Vlada pa je odgovorila, da je pripravljena prisluhniti njihovim zahtevam in reševati težave, medtem ko minister za kmetijstvo zagotavlja, da prenos agencije OPEKEPE na AADE ne bo ogrozil izplačil kmetom.

V Bruslju so se zaostrili protesti več tisoč kmetov proti sporazumu EU-Mercosur, med katerimi so potekali spopadi s policijo. Policija je proti protestnikom, ki so uporabljali pirotehniko in metali krompir, uporabila vodni top in solzivec. Evropskim uslužbencem je bilo svetovano, naj se izogibajo oknom.

Voditelji držav EU so se po 15-urnih pogovorih dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov. Posojilo bo financirano s posojilom na finančnih trgih in bo bremenilo proračun EU, razen če Ukrajina prejme vojne reparacije. Dogovor so dosegli brez uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.

Akademija za filmsko umetnost in znanost je podpisala večletni dogovor, ki bo omogočil brezplačen prenos podelitve oskarjev na YouTube in YouTube TV od leta 2029 do 2033. S tem se končuje več kot pet desetletij predvajanja oskarjev na televiziji ABC, ki bo podelitev predvajala do leta 2028.

Madžarski premier Viktor Orban je označil nadaljnje financiranje Ukrajine s strani Evropske unije za nevarno idejo, ki spodbuja nadaljevanje vojne z Rusijo in jo celo označil za »objavo vojne«. Ursula von der Leyen pa je poudarila, da voditelji EU ne bodo zapustili vrha v Bruslju, dokler ne bo sprejeta odločitev o financiranju Ukrajine.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da Ukrajina potrebuje evropsko odločitev o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja pred koncem leta. Poudaril je, da je Ukrajina v večji nevarnosti kot Belgija, če do dogovora ne pride. Belgija še naprej izraža zadržanost glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini, pri čemer kot razlog navaja vprašanja nacionalne varnosti in možnost vojaškega ustrahovanja. Kljub temu evropski voditelji iščejo načine za financiranje ukrajinskih vojnih prizadevanj.