APDEJT.si

Sodišče v Piotrkowie Trybunalskim je odločilo, da bo Sebastian M., obtožen povzročitve prometne nesreče na avtocesti A1 septembra 2023, v kateri je umrla tričlanska družina, ostal v priporu. Sodišče je zavrnilo pritožbo njegovega odvetnika, kar pomeni, da bo Sebastian M. v priporu do konca leta 2025.

Ukrajinski novinar Vitalij Mazurenko je bil nemudoma odpuščen s portala Obserwator Międzynarodowy zaradi svojih izjav o predsedniku Karolu Nawrockem v programu Polsat News. Do ostre izmenjave mnenj je prišlo v oddaji »Debata Gozdyry«.

Zdzisław K., sin poljskega politika Jacka Kurskega, naj bi bil obtožen spolne zlorabe otroka. Prokuratura v Torunu pripravlja obtožnico, ki mu grozi do 12 let zapora. V Bolgariji pa je sodišče zavrnilo pritožbo učitelja, obtoženega spolnega odnosa z učenko, in ga obdržalo v priporu. Odvetnik obtoženega učitelja trdi, da naj bi šlo le za dotikanje in da učenka izgleda starejša in morda celo fantazira.

Varšavsko okrožno sodišče je podaljšalo pripor za 40 dni Volodimirju Z., ukrajinskemu državljanu, ki ga sumijo sodelovanja v sabotaži na plinovodu Severni tok leta 2022. Nemčija prav tako sumi Volodimirja Z. vpletenosti v eksplozijo plinovoda. Osumljenec krivdo zanika.

Proti Tomaszowi L., uradniku iz Varšave, je bila vložena obtožnica zaradi suma vohunjenja za Rusijo in zlorabe uradniških pooblastil. Obtožnica je bila vložena pri okrožnem sodišču v Varšavi. Primer je sprožil pozornost javnosti, saj gre za resne obtožbe o ogrožanju državne varnosti.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je bil obsojen na 27 let in tri mesece zapora zaradi vpletenosti v "zločinsko organizacijo" in načrtovanja državnega udara po izgubljenih volitvah leta 2022. Obsodba je naletela na ostro kritiko v ZDA. Medtem pa je Zbigniew Ziobro, podpredsednik stranke PiS, na platformi X komentiral smrt Charlieja Kirka, aktivista, povezanega z Donaldom Trumpom, ki je bil ustreljen v ZDA. Ziobro je to primerjal s preganjanjem duhovnikov na Poljskem.

Osumljenec za umor ukrajinskega politika Andrija Parubija je priznal krivdo in izrazil željo po izmenjavi za ukrajinske vojake, ki so v ruski ujetništvu. Kot je dejal, je bil motiv za umor maščevanje, morebiti zaradi smrti sina v vojni z Rusijo. Osumljenec zanika, da bi bil umor povezan z Rusijo, čeprav so se pojavljale medijske informacije o »ruski sledi«.

Poljsko ustavno sodišče je razveljavilo zakone o reformi ustavnega sodišča, ki jih je sprejela vladajoča stranka PiS. Med razglasitvijo sodbe je prišlo do ostrih prepirov med sodniki, zlasti glede možnosti sojenja sodnice Krystyne Pawłowicz. Pojavile so se obtožbe o podajanju neresnic in omenjalo se je zdravniško potrdilo o njeni nesposobnosti za delo.

Tožilstvo je vložilo obtožnico proti šestim osebam, ki so obtožene sodelovanja v organizirani kriminalni združbi, ki je na Poljskem izvajala sabotaže v imenu tuje obveščevalne službe. Obtožnica vključuje podtikanja požarov v Gdansku, Gdyni in Markah. Trije od obtoženih so poljski državljani.

Odvetnik Sebastiana M., obtoženega povzročitve prometne nesreče na avtocesti A1, v kateri je umrla tričlanska družina, je vložil pritožbo na odločitev sodišča o podaljšanju pripora. Sebastian M. naj bi v priporu ostal do 24. decembra. Za omenjeno dejanje mu grozi do osem let zaporne kazni. Pritožba je bila vložena na sodišče v Piotrków Trybunalski.

V poljskem Piotrków Trybunalskim se je začelo sojenje Sebastianu M., ki je obtožen povzročitve prometne nesreče na avtocesti A1. V nesreči je umrla tričlanska družina. Po navedbah naj bi obtoženi vozil s hitrostjo preko 300 km/h. Primer je bil pred tem posredovan v mediacijo.

V ZDA poteka obsežna policijska akcija za prijetje strelca, ki je smrtno ranil konservativnega aktivista Charlieja Kirka med njegovim nastopom na univerzi v Utahu. Medtem je vrhovno sodišče ZDA odobrilo uporabo rasnega profiliranja kot uradno orodje migracijske politike, kar je sprožilo kritike o etničnem čiščenju.

Storilec poskusa atentata na slovaškega premierja Roberta Fica je bil na prvi stopnji obsojen na 21 let zapora. Fico je bil ustreljen 15. maja 2024 v mestu Handlova (Nyitrabánya).

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je sodišče v Parizu obsodilo na pet let zapora zaradi 'zločinskega združevanja' v povezavi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Poleg zaporne kazni je prejel tudi denarno kazen v višini 100.000 evrov in petletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Sarkozy je obsodbo označil za škandal in napovedal pritožbo.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja kampanje. Pred tem je zapustil svoje stanovanje v Parizu in se odpravil v zapor. Njegov odvetnik je razkril, da bo imel eno uro sprehoda na dan, ne bo imel stikov z drugimi zaporniki in bo imel tri obiske na teden. Pred zaporom so ga pozdravili podporniki.

Po srečanju med Vladimirjem Putinom in Ilhamom Alijevim so oblasti v Azerbajdžanu ruskega novinarja izpustile iz zapora v hišni pripor. Putin je priznal, da je Rusija sestrelila potniško letalo družbe Azerbaijan Airlines. Dejal je, da rakete ruske protizračne obrambe niso neposredno zadele letala, ampak so eksplodirale nekaj metrov stran.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zełenski je podpisal sporen zakon, ki po mnenju ukrajinskih strokovnjakov in nevladnih organizacij dejansko uničuje neodvisnost Nacionalnega protikorupcijskega urada (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAP). Zakonodaja je bila sprejeta izjemno hitro in skoraj brez javne razprave, kar je sprožilo kritike glede transparentnosti in neodvisnosti protikorupcijskih institucij v Ukrajini. Novica o podpisu se je pojavila na spletni strani ukrajinskega parlamenta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal sporno zakonodajo, ki omejuje avtonomijo Nacionalnega protikorupcijskega urada Ukrajine (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAP). Obe instituciji sta zdaj podrejeni generalnemu državnemu tožilstvu Ukrajine. Odločitev je naletela na kritike, saj jo mnogi vidijo kot korak nazaj za ukrajinsko demokracijo in boj proti korupciji.