APDEJT.si

Portugalska policija (PSP) je v operaciji, usmerjeni v varnost v kamnolomih, odkrila 19 kršitev pri ravnanju z eksplozivi. V zadnjih štirih letih so v podobnih operacijah zabeležili 53 kršitev in zasegli več kot 600 kilogramov eksplozivnih sredstev.

Kitajska je izdala opozorilo glede povečanih poskusov vohunjenja, usmerjenih na študente. Tuji agenti naj bi ponujali lažne zaposlitvene priložnosti ali akademska partnerstva, da bi pridobili dostop do občutljivih informacij.

Portugalska policija (PSP) je v dveh mesecih poletne operacije, namenjene zaščiti starejših, identificirala 559 starejših občanov in ugotovila, da je skoraj 400 med njimi v nevarnosti. Policija je izvedla 2824 individualnih preventivnih kontaktov s starejšimi, da bi zmanjšala kriminaliteto.

Danska je napovedala prepoved vseh civilnih letov z droni med evropskim vrhom v Koebenhavnu. Prepoved bo policiji prihranila spremljanje civilnih dronov in odpravila tveganje zamenjave z sovražnimi droni. Oblasti so poročale o dodatnih opažanjih dronov nad več vojaškimi objekti.

Zaradi opaženih dronov so začasno zaprli letališče v Liègu. Na bruseljskem letališču je bil letalski promet dvakrat prekinjen, kar je povzročilo prenočevanje več sto potnikov na letališču in odpoved približno 80 letov. Po uri in pol je bil promet ponovno vzpostavljen.

Vladimir Putin je ponovil, da Rusija nima namena napasti Evrope in da je članstvo Ukrajine v EU sprejemljivo, medtem ko članstvo v Natu ni. Slovaški premier Robert Fico se je srečal s Putinom in se pogovarjal o dvostranskih vprašanjih in konfliktu v Ukrajini.

Tajfun Kalmaegi je povzročil poplave v osrednjem delu Filipinov, pri čemer je umrlo najmanj 26 ljudi. Na stotine tisoč ljudi je bilo razseljenih.

Po incidentih z neznanimi droni nad letališčem v Koebenhavnu, ki so za štiri ure prekinili letalski promet, je Danska obsodila "resen napad" na svojo infrastrukturo. Rusija je zanikala vpletenost, pri čemer je izjavila, da so obtožbe neutemeljene. General Jérôme Pellistrandi je opozoril na delno nemoč Nata v takšnih situacijah. Incidenti so se zgodili tudi v Oslu.

Vladimir Putin je opozoril zahodne voditelje, da bodo tuje enote, poslane v Ukrajino, obravnavane kot legitimne tarče. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nakazal, da bi lahko v državi namestili več tisoč tujih vojakov v okviru povojnih varnostnih jamstev. Kremelj je izrazil možnost drugega kroga pogovorov med Putinom in Donaldom Trumpom v bližnji prihodnosti. Obenem so bile razkrite Putinove maksimalistične zahteve za prekinitev ognja v Ukrajini, ki vključujejo ozemeljske in politične spremembe.

Poljska agencija za navigacijske službe je na zahtevo operativnega poveljstva oboroženih sil od 10. septembra do 9. decembra 2025 omejila zračni promet vzdolž meje z Ukrajino in Belorusijo. Rusija je zavrnila izjave Poljske in drugih evropskih držav o sestrelitvi ruskih dronov nad Poljsko kot "nič novega". Vladimir Putin je opozoril zahodne zaveznike Ukrajine pred pošiljanjem tujih vojakov v Ukrajino, rekoč, da bi to imelo hude posledice.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu srečal s približno 30 evropskimi voditelji držav in vlad, s katerimi je razpravljal o prihodnjih varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Srečal se je tudi s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stephenom Witkoffom.

Londonska policija je aretirala skoraj 900 protestnikov pred parlamentom zaradi kršitve prepovedi skupine Palestine Action, ki jo je vlada označila za teroristično organizacijo. Mnogi protestniki so bili starejši od 60 let. Skupino je britanska vlada prepovedala julija na podlagi protiteroristične zakonodaje.

V Londonu je bilo v soboto aretiranih skoraj 900 ljudi, ki so protestirali v podporo skupini Palestine Action pred poslopjem parlamenta. Britanske oblasti so poudarile, da je podpora prepovedani organizaciji resen zločin, ki se kaznuje z do 14 let zapora. Vlada je Palestine Action julija prepovedala v skladu z zakonom o terorizmu iz leta 2000, potem ko so zagrešili več dejanj vandalizma.

Portugalski premier je imenoval Manuela António da Silvo Vieira za novega direktorja Službe za strateške informacije obrambe (SIED). Vieira, ki je bil prej namestnik generalnega sekretarja Sistema za notranjo varnost, bo na tem položaju zamenjal diplomata Joséja Pedra Marinha da Costo, ki je bil imenovan septembra 2023.

Donald Trump je izjavil, da je pripravljen uvesti nove sankcije proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, na kar je Kremelj odgovoril, da nobene sankcije ne bodo spremenile poteka vojne. Vladimir Zelenski pa je po mnenju nekaterih s svojimi izjavami užalil Trumpa.

Portugalska bo v svoje muzeje in spomenike vložila 1,3 milijona evrov za izboljšanje varnosti in 3,2 milijona evrov za večjo dostopnost. Ministrica Margarida Balseiro Lopes je zagotovila, da ta ukrep ni neposreden odziv na nedavni poskus vloma v muzej Louvre v Parizu, temveč del širšega načrta za krepitev varnosti.

NATO je okrepil protipodmorniške operacije v Norveškem morju po poročilih o ruski podmornici, ki naj bi ogrožala ameriško letalonosilko USS Gerald R. Ford. Kraljevo britansko letalstvo se je pridružilo ameriškim in norveškim silam pri iskanju podmornice. Ameriška mornarica je tudi napotila letalo E-6B Mercury v Greenland za arktično obrambo in izvajala vaje z jedrskimi podmornicami.

Donald Trump je pozval Evropo, naj ustavi financiranje ruske nafte, vredno 1,3 milijarde dolarjev letno, in pritisne na Kitajsko zaradi podpore vojnim prizadevanjem Putina v Ukrajini. S predsednikom Zelenskim se je pogovarjal o "maksimalni zaščiti" ukrajinskega zračnega prostora. Putin je dejal, da je Zahod spodbudil Ukrajino, da zavrne mirovne pogoje leta 2022.

Rusija in Kitajska nadaljujeta z načrti za izgradnjo plinovoda, ki bo povezoval državi in Moskvi ponudil gospodarsko podporo v času zahodnih sankcij. Vladimir Putin je poudaril, da imata državi podobne vrednote in da se njuni gospodarstvi dopolnjujeta. Rusija bo odgovorila na kitajsko odločitev o odpravi vizumov z enako potezo, kar bo olajšalo potovanja med državama. Dogovorjeno je bilo tudi povečanje dobave plina Kitajski.

Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu predstavila govor o stanju Unije, ki je potekal v napetem političnem ozračju. Soočala se je s kritikami in grožnjami z novimi glasovanji o nezaupnici. V govoru je predstavila prioritete in vizijo EU do leta 2026, pri tem pa poskušala prepričati o svojih uspehih v luči prihajajočih volitev v Evropski parlament leta 2024, kjer se pričakuje razprava o reformi in širitvi Unije.