APDEJT.si

Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu predstavila govor o stanju Unije, ki je potekal v napetem političnem ozračju. Soočala se je s kritikami in grožnjami z novimi glasovanji o nezaupnici. V govoru je predstavila prioritete in vizijo EU do leta 2026, pri tem pa poskušala prepričati o svojih uspehih v luči prihajajočih volitev v Evropski parlament leta 2024, kjer se pričakuje razprava o reformi in širitvi Unije.

Španski minister za zunanje zadeve je izrazil podporo izključitvi ekipe Israel Premier Tech s španske kolesarske dirke Vuelta po protestu propalestinskih protestnikov, ki so prekinili dirko.

V Parizu so se sestali predstavniki evropskih držav in zveze NATO, da bi dorekli varnostna jamstva za Ukrajino po koncu vojne z Rusijo. Razpravljali so o morebitnih zračnih patruljah in prisotnosti vojakov na terenu. Ukrajinske oborožene sile naj bi predstavljale jedro prihodnjih varnostnih jamstev.

Španija je poklicala ruskega odpravnika poslov in protestirala zaradi kršitve poljskega zračnega prostora. Italijanski mediji so poročali o sedmih urah nevarnosti v poljskem zračnem prostoru, kar je sprožilo razpravo o pripravljenosti Evrope na obrambo pred ruskimi vdori. Poljska je omejila zračni promet in zaprosila za nujno sejo Varnostnega sveta ZN po vdoru 19 ruskih dronov, ki so prečkali mejo z Ukrajino in Belorusijo. Droni Geran-2, ruske različice iranskih Shahed-136, so vdrli v zračni prostor Poljske. Poljska s pomočjo Nata sestreljuje ruske drone v svojem zračnem prostoru. Moskva je zavrnila obtožbe o napadu in dejala, da bo o zadevi razpravljala samo z Varšavo. Donald Trump je obsodil dejanje, Evropska unija pa je izrazila zaskrbljenost.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izjavil, da je pripravljen žrtvovati mednarodni ugled Izraela za dosego "zmage" v Gazi, medtem ko je napovedal širitev vojaških operacij v mestu Gaza. Hkrati se v Izraelu stopnjujejo protesti proti njegovi vladi, kjer več kot 15.000 ljudi zahteva prekinitev ognja in dogovor o izpustitvi talcev.

Medtem ko ukrajinski napadi na ruska energetska mesta povzročajo nemir na trgu nafte, se nadaljujejo pogovori o miru med Rusijo in Ukrajino. Podpredsednik ZDA JD Vance je izjavil, da je Rusija pokazala znake popuščanja in izrazil upanje, da bo mir dosežen v naslednjih šestih mesecih. Novinar Vitalij Portnikov pa je opozoril, da bi lahko vojna postala "mati vseh vojn". Vance je tudi dejal, da bo imela Rusija sedež pri pogovorih o varnostnih jamstvih za Ukrajino.

Donald Trump je opozoril Indijo na morebitne posledice nakupa ruske nafte in poudaril, da je že uvedel visoke tarife. Nekdanji Trumpov svetovalec John Bolton je kritiziral njegovo trgovinsko politiko, ki naj bi uničila desetletja prizadevanj Zahoda za oddaljitev Indije od vezi s Sovjetsko zvezo. Predsednik Finske, Alexander Stubb, je opozoril, da lahko Zahod izgubi globalni vpliv, če bo ignoriral Indijo.

Hirošima je obeležila 80. obletnico atomskega napada, ki je pred osemdesetimi leti uničil mesto in zahteval deset tisoč življenj. Japonski uradniki med slovesnostjo niso omenili Združenih držav Amerike kot države, ki je izvedla bombardiranje, kar je sprožilo kritike Rusije. Poudarjeno je, da so številni pričevalci dogodka umrli, mlajše generacije pa imajo le malo znanja o dogodku.

Nova študija je pokazala, da pomočniki umetne inteligence (UI) zbirajo in delijo zaupne podatke uporabnikov, vključno z zdravstvenimi in bančnimi podatki, brez ustreznih varnostnih ukrepov. Poročilo poudarja, da so nekateri pomočniki nadaljevali s snemanjem aktivnosti uporabnikov celo v zasebnih brskalnikih in da je eden od njih prebral obrazce in bančne podatke. Študija poziva k nujnemu regulativnemu nadzoru nad pomočniki UI za zaščito osebnih podatkov.

Izrael je potrdil vojaški napad na visoke predstavnike Hamasa v Dohi, Katar, kjer naj bi uničili sedež organizacije. Hamas je priznal, da je bilo v napadu ubitih pet članov, vendar nihče iz pogajalske delegacije. Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je obsodil izraelsko agresijo na Katar.

Rusija je sprožila več kot 500 dronov in dva ducata raket na Ukrajino, Kijev pa je bil ponovno tarča napadov. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozval k dodatnemu pritisku na Moskvo in začel obisk pri evropskih zaveznikih, da bi si zagotovil varnostna jamstva za Kijev. Zaradi ruskih napadov je Poljska aktivirala svoja lovska letala.

Izraelska vojska je objavila posnetek zračnega napada, v katerem je bil ubit Hudhaifa Kahlout, znan kot Abu Obeida, dolgoletni tiskovni predstavnik vojaškega krila Hamasa. Medtem je študija iz Cambridgea ocenila, da je Hamasov napad na Izrael 7. oktobra 2023, v katerem je bilo ubitih več kot 1200 ljudi, genocid. Libanonska vlada je "pozdravila" načrt vojske za omejitev posedovanja orožja, Turčija pa je zavrnila izraelske medijske obtožbe o vpletenosti v zaroto za atentat na izraelskega ministra.

Donald Trump je javno pozval Hamas, naj sprejme dogovor o izpustitvi talcev iz Gaze, pri čemer je to označil za "zadnje opozorilo". Poudaril je, da je Izrael sprejel njegove pogoje za celovit dogovor, ki bi vključeval prekinitev vojne v zameno za izpustitev vseh 48 talcev prvi dan premirja, s čimer bi Izrael odpovedal načrtovano operacijo. Trump je potrdil novo ameriško ponudbo in pozval Hamas k sprejetju pogojev, opozarjajoč na posledice v primeru zavrnitve.

Izraelska vojska je izvedla zračni napad na vodstvo Hamasa v Dohi, glavnem mestu Katarja. Izrael je prevzel polno odgovornost za napad, ki ga Katar obsoja kot kršitev mednarodnega prava in sporoča, da takšnih dejanj ne bo toleriral.

Rusija in Belorusija sta začeli obsežne vojaške vaje Zapad-2025, ki potekajo na Natovi meji. Poljska je zaradi teh vaj zaprla svojo mejo z Belorusijo v obe smeri.

Na Kitajskem je potekala vojaška parada, ki so se je udeležili številni svetovni voditelji, med njimi indonezijski predsednik Prabowo Subianto, ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Jong Un. Kitajski predsednik Xi Jinping je poudaril, da se svet nahaja na prelomnici med mirom in vojno.

Izrael je začel mobilizirati več deset tisoč rezervistov za novo ofenzivo v mestu Gaza. Premier Benjamin Netanjahu želi pospešiti ofenzivo, kljub opozorilom obrambnih strokovnjakov.

Nekdanja romunska premierka Viorica Dăncilă se je udeležila vojaške parade v Pekingu na povabilo kitajskega predsednika Xi Jinpinga, kar je sprožilo različne odzive. Dăncilă je dejala, da se je parade udeležila osebno. Kitajsko veleposlaništvo v Romuniji je pojasnilo, da sta bila Adrian Năstase in Viorica Dăncilă povabljena zaradi njunih prispevkov k odnosom med državama. Njihova prisotnost na paradi ob boku voditeljev, kot so Vladimir Putin in Kim Jong-Un, je pritegnila pozornost in povzročila reakcije, tudi s strani romunskega zunanjega ministrstva.

Poljski voditelji so zavrnili sugestijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi lahko bili vdori ruskih dronov v poljski zračni prostor "napaka", in jih označili za "nameren ruski napad". Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je izrazil upanje, da bo Washington pokazal solidarnost z Varšavo po vdoru ruskih dronov. Sikorski je tudi pozval EU, naj omeji gibanje ruskih diplomatov v schengenskem območju.

Izraelski napad na visoke predstavnike Hamasa v Dohi je sprožil odzive regionalnih voditeljev, ki bodo o tem razpravljali na vrhu v Katarju. Napad je dal Teheranu priložnost, da se predstavi kot branilec arabske suverenosti in palestinskega odpora. Uspeh napada je še vedno negotov, prav tako pa tudi prihodnost pogovorov s Hamasom. Strokovnjaki menijo, da je bil napad podprt s strani ZDA in vodi v dogovor o izpustitvi talcev.