APDEJT.si

Strokovnjaki za Bližnji vzhod napovedujejo skorajšnjo ponovitev vojne med Izraelom in Iranom. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je Irance pozval, naj protestirajo proti režimu in obljubil pomoč pri reševanju iranske krize z vodo po strmoglavljenju oblasti. Nekateri viri celo napovedujejo začetek vojne pred decembrom, morda že konec avgusta.

Litva je po večkratnih kršitvah svojega zračnega prostora s strani ruskih vojaških dronov pozvala NATO k nujnim ukrepom za okrepitev zračne obrambe. Litovski obrambni minister Kęstutis Budrys je potrdil, da je ruski vojaški dron v začetku prejšnjega tedna kršil litovski zračni prostor. V bližini Vilne so našli ruski dron, ki je prevažal eksploziv. Litovski zunanji minister Kestutis Budrys in obrambna ministrica Dovile Sakaliene sta o tem obvestila vodstvo NATO.

Moldavsko vladno infrastrukturo je prizadel obsežen kibernetski napad, ki ga je organiziral tuji akter. Služba za informacijsko tehnologijo in kibernetsko varnost (STISC) je sprožila preiskavo incidenta in sumi, da so pri napadu sodelovali tudi zaposleni v državni upravi. Napad je močno prizadel vladno infrastrukturo, STISC pa sodeluje z nacionalnimi oblastmi pri preiskavi.

Izrael je razširil obseg operacije prevzema Gaze. Nemčija je uvedla embargo na dobavo orožja Izraelu, kar nekateri vidijo kot moralno dejanje. Zahodni zid v Jeruzalemu je bil oskrunjen s protivojnimi sporočili. Razglasitev Palestine za državo naj bi bila nevarna in spodbudila terorizem. Največji donator Izraela iz ZDA je postal lastnik televizijske mreže CBS.

Donald Trump je nadaljeval z odpuščanjem domnevno pristranskih uradnikov. Opozoril je Kanado, da bo ogrozila trgovinski sporazum z ZDA, če bo priznala Palestino kot državo. Domači časopis je kritiziral Kari Lake. Trump je prevzel največjo mrežo priseljenskih zaporov v zgodovini ZDA od svojega predhodnika Bidna.

Romunski minister obrambe Ionuţ Moşteanu je odločno zavrnil špekulacije, da naj bi Romunija poslala vojake v Ukrajino. Označil jih je za laž, ki koristi Vladimirju Putinu, in obtožil opozicijo, da v javnosti širi neresnice.

Po poročanju več medijev naj bi Donald Trump podpisal ukaz o preimenovanju obrambnega ministrstva v ministrstvo za vojno. Pete Hegseth naj bi na družbenih omrežjih potrdil to informacijo. Predsednik se s tem vrača k imenu, ki ga je imela agencija do konca druge svetovne vojne.

Donald Trump se je soočil s kritikami zaradi povečanja števila kitajskih študentov v ZDA in poskusa odstavitve guvernerke Federal Reserve Lise Cook, kar je sprožilo nasprotovanje demokratov. Razkril je tudi idejo o preimenovanju Ministrstva za obrambo nazaj v Ministrstvo za vojno. Večina Američanov podpira njegovo zatiranje kriminala v Washingtonu, D.C. Izrekel je tudi opozorilo Evropi glede napadov na ameriška tehnološka podjetja in se odzval na polemiko okoli restavracije Cracker Barrel. Pojavljajo se tudi skrbi glede kadrovskih sprememb v Ministrstvu za pravosodje in posledične zamude pri obravnavi primerov vohunjenja.

Kitajski predsednik Xi Jinping se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong-unom, pri čemer je poudaril, da se mora svet odločiti med vojno in mirom. Obenem je izjavil, da je preporod kitajske nacije neustavljiv. Med vojaško parado v Pekingu pa so Putina in Xija ujeli med pogovorom o presaditvah organov, kar je sprožilo različne komentarje.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je pozval k »hitri širitvi« jedrskega orožja države, pri čemer je kot razlog navedel vojaške vaje ZDA in Južne Koreje, ki bi lahko »zanetile vojno«. Kim Jong Un je obtožil Seul in Washington, da z manevri izražata pripravljenost na vojno, ter obljubil jedrsko širitev Severne Koreje.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor, ki je razkril slabosti obrambe Nata, so ZDA in druge zahodne zaveznice izrazile zaskrbljenost. Norveška bo na Poljsko poslala bojna letala, razmišljajo pa tudi o dodatni pomoči. Incident je izpostavil potrebo po izboljšanju Natovih zmogljivosti za boj proti dronom.

Ruska in kitajska mornarica sta v Japonskem morju, pod imenom "Deniz Etkileşimi-2025", začeli skupne vojaške vaje.

Pentagon se pripravlja na krepitev obrambe pred Kitajsko z različnimi pristopi. Enota za obrambne inovacije (DIU) načrtuje napotitev predstavnikov v številne zavezniške države, vključno s Tajvanom, da bi pospešili sodelovanje in razvoj novih tehnologij. Hkrati je Pentagon izvedel vajo, kjer so lovski piloti prejemali taktične ukaze od sistema umetne inteligence, kar kaže na integracijo naprednih tehnologij v vojaške operacije.

Poljsko zunanje ministrstvo je ruskemu veleposlaništvu izročilo protestno noto zaradi eksplozije brezpilotnega zračnega plovila v Osinah, ki se je zgodila v noči iz 19. na 20. avgust. Poljska zahteva pojasnilo od Rusije glede incidenta.

Donald Trump naj bi se približal koncu vojne v Ukrajini, kar je britanski premier pohvalil kot vodstveno potezo. Ukrajina je Trumpove izjave označila za izsiljevanje, pri čemer so poudarili, da je najprej potreben armistis, nato pa nadaljevanje pogajanj. Trump naj bi Ukrajini predlagal varnostna jamstva, podobna Natovim, vendar zunaj zavezništva, kar pa diplomat vir dvomi, da bi Putin odobril.

Nicolás Maduro je ponovil obtožbe na račun ZDA glede vojaške prisotnosti v Karibih z 1200 raketami, pri čemer je poudaril, da je Venezuela v stanju 'maksimalne pripravljenosti'. Hkrati je ponudil venezuelske oborožene sile Donaldu Trumpu kot zaveznika in zagotovil, da so 'na voljo'. V primeru napada ZDA pa je Maduro napovedal razglasitev 'republike v orožju' in oborožitev prebivalstva.

Po ameriški operaciji proti venezuelski ladji, ki naj bi prevažala drogo v ZDA, je Venezuela obtožila ZDA enajstih "eksekutorjev". Ameriški uradniki so opozorili, da se bodo vojaške operacije proti kartelom nadaljevale, kar nakazuje na dolgotrajno vojaško kampanjo v Latinski Ameriki. Maduro je dejal, da ima "neomajno vero v zmago", in operacijo označil za "nov napad".

Donald Trump naj bi s svojimi carinami izvajal ekonomski pritisk na druge države, medtem ko naj bi se republikanci v ZDA naveličali Trumpovega popuščanja Vladimirju Putinu. Trump je tudi zanikal odgovornost za izraelski napad na Katar, rekoč, da je bila to odločitev Benjamina Netanjahuja.

Kim Jong-un je prispel v Peking na vojaško parado ob dnevu zmage, kjer naj bi se srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po nekaterih ocenah bi lahko bila njegova hči, Kim Ju Ae, njegov naslednik.

Litva je vzpostavila območje prepovedi letenja v dolžini 90 kilometrov ob meji z Belorusijo, blizu glavnega mesta Vilnius, zaradi večkratnih kršitev z ruskimi droni. Litva je že druga članica zveze NATO, ki je v avgustu razglasila takšno območje kot odgovor na grožnjo ruskih brezpilotnih letalnikov. Estonija naj bi sledila zgledu Litve.