APDEJT.si

Predsednika Javierja Mileija so med obiskom v provinci Buenos Aires, ki je oporišče peronistične opozicije, napadli s kamenjem in steklenicami. Zaradi incidenta so ga varnostne službe hitro evakuirale.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je prispel v Izrael, medtem ko je Izrael okrepil napade na severno Gazo, pri tem porušil visoko zgradbo in ubil najmanj 12 Palestincev. Benjamin Netanjahu je kljub kritikam opozoril Katar, naj izžene ali preganja voditelje Hamasa, sicer se bo soočil z izraelsko akcijo.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte in romunski predsednik Nicușor Dan sta se udeležila Natovega industrijskega foruma 2025 v Bukarešti. Nicușor Dan je poudaril, da mir in varnost nista samoumevna in ponudil romunski proračun Natu, obljubil pa mu je predsednik Rutte.

Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da sta dva ukrajinska državljana izvedla sabotažo na železniški progi, ki vodi v Ukrajino. Po navedbah poljskih specialnih služb naj bi osumljenca sodelovala z ruskimi obveščevalnimi službami.

V Romuniji se je sestal Vrhovni svet za obrambo države (CSAT), kjer so razpravljali predvsem o varnosti nacionalnega zračnega prostora. Med drugim so določali, kdo lahko odredi in odobri sestrelitev letal ali dronov, ki vstopijo v romunski zračni prostor.

Traian Băsescu je pred parlamentarnimi volitvami v Moldaviji izrazil ostro opozorilo, da bi lahko zmaga proruskih sil v Kišinjovu privedla do tega, da bi se "Putin in njegovi" približali romunski meji in ogrozili varnost Romunije. Poudaril je, da bo izid volitev ključen za prihodnost Moldavije.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je pred odhodom na Generalno skupščino Združenih narodov napovedal, da Izrael ne bo dovolil obstoja neodvisne palestinske države. Njegova izjava je sprožila proteste na letališču v Tel Avivu, kjer so ga pričakali protestniki. Netanyahu je tudi napovedal, da bo v svojem govoru na ZN obsodil zahodne države, ki so priznale Palestino kot neodvisno državo.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Kijev, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe, 20 pa je bilo ranjenih. Med napadi je bila poškodovana tudi delegacija Evropske unije v Kijevu. Ukrajinske sile so medtem izvedle uspešen napad z droni na rusko korveto v Azovskem morju, ki je bila začasno izključena iz službe. Predsednica Evropske komisije Ursula Von Der Leyen je obsodila ruske napade na Kijev.

Donald Trump je pozval članice Nata, naj ustavijo nakup nafte iz Rusije in uvedejo carine v višini 50 do 100 % na Kitajsko, da bi pospešili konec vojne v Ukrajini. Kitajska je odgovorila, da si prizadeva za mirne pogovore in ne načrtuje vojn.

Rusija je izvedla obsežen napad na Kijev z raketami in droni, pri čemer je umrlo najmanj 14 ljudi, med njimi tudi otroci. Napad je povzročil veliko škodo na civilnih objektih, vključno z stanovanjskimi zgradbami in poslopjem British Councila. Ukrajinska zračna obramba poroča o sestrelitvi večine izstreljenih raket in dronov. Mednarodna skupnost obsoja napad, medtem ko se mirovna prizadevanja za končanje vojne nadaljujejo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Nato je napovedal, da bodo vse članice letos dosegle cilj porabe za obrambo v višini 2 % BDP. Kljub temu le tri države izpolnjujejo novejši in ambicioznejši cilj 3,5-odstotne porabe. Portugalska bo letos za obrambo namenila 5,9 milijarde evrov in bo tako dosegla cilj Nata.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

Vladimir Putin in Kim Džong Un bosta prisostvovala vojaški paradi v Pekingu ob obeležitvi konca druge svetovne vojne. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da se bo parade udeležilo 26 tujih voditeljev držav in vlad, med njimi pa ni pomembnih zahodnih voditeljev ali voditeljev iz Evropske unije, razen slovaškega premierja Roberta Fica.

Severna Koreja je ostro obsodila načrte Južne Koreje in ZDA o gradnji jedrskih podmornic, pri čemer opozarja, da bi to lahko povzročilo regionalni »jedrski domino« učinek in sprožilo oboroževalno tekmo. Pjongjang meni, da bi takšna poteza onemogočila globalni nadzor nad jedrskim orožjem.

ZDA so opozorile na "verodostojna poročila", da Hamas načrtuje neizbežen napad na civiliste v Gazi, kar bi pomenilo kršitev sporazuma o prekinitvi ognja. Izrael je medtem sporočil, da je v okviru dogovora o premirju, ki ga podpirajo ZDA, pridobil posmrtne ostanke dveh talcev, ki jih je izročil Hamas.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je uradno predstavil integrirani sistem zračne obrambe 'Jeklena kupola', ki naj bi bil prelomnica za obrambne potrebe države. Sistem naj bi okrepil obrambne zmogljivosti Turčije.

Mesto Korochya v ruski regiji Belgorod je bilo tarča napada z droni, pri čemer je zagorel lokalni trgovski center. Zaradi napada so ostala naselja brez električne energije. Regionalne oblasti potrjujejo požar v trgovskem centru, ki je posledica napada z droni.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un naj bi prihodnji teden obiskal Peking in se udeležil vojaške parade ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. To bo njegov prvi obisk na Kitajskem po letu 2019. Obstajajo tudi ugibanja o morebitnem tristranskem srečanju s Putinom in Xi Jinpingom.

Dva ruska vojaška lovca sta za približno 18 sekund vstopila v zračni prostor Litve, članice NATA. Zaradi incidenta je NATO v Litvi dvignil bojna letala.