APDEJT.si

ZDA in Kitajska se še naprej zapletata v trgovinsko vojno, ki vključuje grožnje s tarifami in prepovedmi izvoza. Ameriški izvoz soje kaže znake okrevanja, medtem ko Kitajska išče druge vire. Ameriške delnice so se okrepile po izjavah uradnikov, ki so nakazovale možnost umiritve napetosti. ZDA so zagrozile s sankcijami Kitajski zaradi omejitev izvoza redkih zemeljskih mineralov, medtem ko je Trump zagrozil s 100-odstotnimi tarifami na ves kitajski uvoz, kar je povzročilo pretres na svetovnih trgih. Kitajska se odziva s ciljanjem na ameriška podjetja.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v Kremlju srečal s sirskim predsednikom Ahmedom as-Šaraa. Putin je poudaril, da je Rusija v svojih odnosih s Sirijo vedno upoštevala interese sirskega naroda. To je bilo prvo srečanje med Putinom in novim sirskim voditeljem v Moskvi.

Izrael se sooča z notranjimi političnimi napetostmi glede prihodnosti miru in vojne. Po poročanju globalist.it, viri znotraj izraelske protifašistične scene trdijo, da se premier Benjamin Netanyahu bolj boji miru kot vojne in da bo storil vse, da bi ga sabotiral. Medtem pa je visoki funkcionar iz Netanyahujevega kabineta za The Times of Israel izjavil, da vojna v Gazi "še ni končana", s čimer je nasprotoval izjavam Donalda Trumpa.

Ameriški predsednik Donald Trump ni poslal čestitke ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ob njegovem rojstnem dnevu 7. oktobra, je potrdil tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov.

Španski Mornariški muzej v Madridu je bil prizorišče eko-protesta, kjer sta aktivista gibanja Futuro Vegetal oskrunila sliko 'Prvi poklon Kolumbu'. Incident je ponovno izpostavil slikarja Joséja Garnela, čigar delo je bilo tarča protesta. Minister za kulturo Ernest Urtasun se na dejanje še ni odzval, kar je sprožilo kritike zaradi njegovega molka.

Na afganistansko-pakistanski meji so ponovno izbruhnili siloviti spopadi med talibani in pakistansko vojsko. Afganistanske oblasti poročajo o najmanj dvanajstih smrtnih žrtvah in stotih ranjenih civilistih zaradi pakistanskega topništva. Spopadi, ki so se začeli v sredo, so se zaostrili do te mere, da so bili pakistanski cilji napadeni z brezpilotnimi letali celo v Kabulu. Dosežen je bil začasen 48-urni premirje, ki se je začel v sredo ob 18:00 po lokalnem času.

Vladimir Putin je doživel udarec, saj je bil rusko-arabski vrh, ki ga je načrtoval v Moskvi, odpovedan zaradi premajhnega števila udeležencev. Svetovni voditelji so se namesto tega udeležili srečanja pri Trumpu v Egiptu, kar kaže na Putinovo osamljenost na mednarodnem prizorišču.

Ameriški predsednik Donald Trump je posmrtno podelil Medaljo svobode konservativnemu aktivistu Charlieju Kirku. Slovesnost je potekala v Beli hiši, kjer je Trump Kirka označil za "mučenika za resnico in svobodo". Nagrado je v imenu preminulega aktivista prevzela njegova vdova, Erika Kirk.

Članki poročajo o različnih vidikih trenutnih prizadevanj za rešitev palestinsko-izraelskega konflikta. Medtem ko ljudski pritisk prinaša določene uspehe, kot so zaprtje vladnih uradov v Izraelu in omejitve trgovine z orožjem, ostaja pot do trajnega miru negotova. Napovedana splošna stavka 15. oktobra in številni protesti po svetu izražajo podporo Palestini. ZDA, ki nastopajo kot posrednik pri miru, imajo po mnenju nekaterih avtorjev dvojni standard v svoji politiki v Zahodni Aziji.

Po poročanju različnih medijev, ki se sklicujejo na The New York Times, naj bi administracija Donalda Trumpa tajno odobrila Cii izvajanje prikritih, celo smrtonosnih operacij v Venezueli in na Karibih z namenom strmoglavljenja Nicolása Madura.

Premier kandidat Moldavije, Alexandru Munteanu, se je znašel v središču pozornosti zaradi povezav s petimi podjetji, ki imajo sedež v davčni oazi na Britanskih Deviških otokih. Njegove posle je upravljal ciprski odvetnik, ki je bil mednarodno sankcioniran po ruski invaziji na Ukrajino zaradi upravljanja poslov ruskega oligarha Alisherja Usmanova. Munteanu je dejal, da je pripravljen odgovoriti za vsako naložbo, odprto podjetje in sprejeto odločitev.

Predsednik Donald Trump je posthumno podelil Predsedniško medaljo svobode ubitemu aktivistu Charlieju Kirku. Erika Kirk je medaljo prevzela na slovesnosti v Rožnem vrtu Bele hiše. Trump je Kirka označil za "pravega ameriškega heroja".

IMF je napovedal stabilno gospodarsko rast Turkmenistana do leta 2030. Kljub temu je posvaril, da bi nadaljnje trgovinske napetosti lahko škodovale svetovnemu gospodarstvu. Sklad je znižal napoved gospodarske rasti Rusije za leto 2025 na samo 0,6 odstotka.

FIFA je potrdila, da ima ameriška vlada pravico odločati o varnosti mest gostiteljev svetovnega prvenstva, po tem ko je Donald Trump zagrozil Bostonu z odvzemom tekem. Trump je omenjal možnost premestitve tekem zaradi varnostnih pomislekov. Boston naj bi gostil sedem tekem na stadionu Gillette v Foxboroughu prihodnje poletje.

V Grčiji so sindikati organizirali že drugo splošno stavko ta mesec zaradi novega zakona o delu, kar je na ulice Aten privedlo več tisoč protestnikov. V Bruslju se je nacionalna stavka, ki jo je organiziralo več sindikatov zaradi vladnih varčevalnih ukrepov, udeležilo več kot 100.000 protestnikov, kar je ohromilo letalski promet in javni prevoz. Policija je proti protestnikom uporabila vodni top.

Generalni sekretar PSD, Paul Stănescu, je pojasnil, zakaj se je stranka odločila iz statuta odstraniti izraz "progresivna". Stănescu je na hodnikih parlamenta dejal: "Brez Boga nič ne obstaja." Pričakuje se, da bo Stănescu izgubil vodilni položaj v stranki v korist Claudia Mande.

Med tiskovno konferenco o mirovnem sporazumu v Egiptu je Donald Trump izrazil občudovanje do madžarskega voditelja Viktorja Orbána, medtem ko je omalovaževal druge svetovne voditelje. Revija Time je zadnjo številko posvetila Trumpovemu dogovoru o končanju vojne v Gazi, vendar Trumpu naslovna fotografija ni bila všeč.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zagrozil, da bo posredoval v organizacijo svetovnega prvenstva v nogometu 2026 in olimpijskih iger 2028. Zagrozil je, da bo zahteval od Fife, da umakne tekme iz Bostona in drugih mest, kjer meni, da varnost ni zagotovljena. Kot razlog navaja proteste in nasilne incidente.

Kremlj je zavrnil opozorilo nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo rusko gospodarstvo propadlo, in zatrdil, da ima Rusija dovolj rezerv za izvajanje svojih načrtov. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je prav tako obtožil evropske voditelje, da vsakodnevno spodbujajo režim v Kijevu k nadaljevanju konflikta z Rusijo, kljub pripravljenosti Rusije na diplomacijo.

Romunski parlament je sprejel zakon o prosumentih, ki državljanom omogoča kompenzacijo energije, proizvedene na enem naslovu, z računi na drugih naslovih. Ta zakon naj bi olajšal dostop do zelene energije in znižal stroške gospodinjstvom. Sebastian Burduja, nekdanji minister za energijo, je poudaril, da zakon redefinira koncept prosumenta in Romunom daje pravico, da izkoristijo zeleno energijo, proizvedeno na vseh lokacijah.