V neposredni bližini obrežja Šelepihinskaja v Moskvi so v soboto, 6. januarja, odkrili črno vrečko, v kateri je bilo pet ročnih bomb. Po poročanju operativnih služb je nevaren predmet v enem izmed nenaseljenih oziroma nestanovanjskih prostorov našel moški, ki je o najdbi nemudoma obvestil nujne službe. Eksplozivna sredstva so bila opremljena s črnimi varovalkami, kar je sprožilo takojšnjo intervencijo varnostnih organov. Policija in pirotehnične enote so kraj dogodka zavarovali in začeli s preiskavo izvora streliva. Tiskovna služba organov pregona je potrdila, da so predmete zasegli in jih poslali na nadaljnje analize, da bi ugotovili njihovo uporabnost in morebitno povezavo s kriminalnimi dejavnostmi. Incident je povzročil začasno vznemirjenje v ruski prestolnici, vendar poročil o poškodovanih ali neposredni nevarnosti za prebivalstvo po začetni najdbi ni bilo.

Ukrajinska državna služba za kakovost izobraževanja je sprožila preiskavo informacij o obstoju šole v Kijevu, kjer naj bi poučevali v ruskem jeziku in uporabljali sovjetske učbenike in učne metode.

Nemški kancler Friedrich Merz je v Parizu naznanil, da je Nemčija pripravljena vojaško podpreti morebitno premirje v Ukrajini z namestitvijo svojih enot na ozemlju sosednjih držav zveze NATO. Merz je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih poudaril, da bo Berlin k zagotavljanju varnostnih jamstev za Kijev prispeval politično, finančno in vojaško pomoč. Napovedana napotitev nemških sil naj bi sledila prekinitvi ognja in služila kot stabilizacijski faktor v regiji. Nemčija s to potezo krepi svojo vlogo v evropski obrambni arhitekturi in neposredno odgovarja na varnostne potrebe Ukrajine v primeru deeskalacije spopadov. Kancler je pojasnil, da gre za preventivni ukrep na ozemlju zavezništva, ki bi preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Srečanje v Parizu je bilo namenjeno prav usklajevanju prihodnjih ukrepov zahodnih zaveznic za dolgoročno stabilnost vzhodne Evrope.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Po poročanju izraelskih medijev se je incident zgodil že 6. januarja zvečer. V nesreči je ena oseba umrla, več ljudi pa je bilo ranjenih.

Vladimir Putin se je udeležil božičnega bogoslužja v cerkvi v moskovski regiji, kjer se je srečal z vojaki, ki sodelujejo v posebni vojaški operaciji. Po bogoslužju je Putin poudaril, da ruski vojaki po Božji volji izpolnjujejo poslanstvo zaščite domovine in izrazil prepričanje, da vse veroizpovedi v Rusiji delijo veselje ob skupnih zmagah. Vojaškim udeležencem je zaželel, da bi jim bil angel varuh vedno ob strani.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so v Parizu sprejeli pariško deklaracijo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je po srečanju evropskih voditeljev pojasnil, da dokument predstavlja pomemben politični korak, vendar v besedilo niso vključili konkretnih obveznosti posameznih držav podpisnic. Namen deklaracije je okrepiti dolgoročno stabilnost Ukrajine v luči trajajočega konflikta z Rusijo. Kljub sprejetju dokumenta ostajajo podrobnosti o neposredni vojaški ali finančni pomoči nedorečene, saj deklaracija služi predvsem kot okvir za prihodnje sodelovanje. Tusk je na tiskovni konferenci poudaril, da odsotnost specifičnih zavez ne zmanjšuje pomena enotnosti, ki so jo države pokazale s podpisom. Srečanje v Parizu je bilo osredotočeno na iskanje načinov za vzdržno podporo Kijevu brez neposredne vpletenosti v spopade.

Donald Trump je izjavil, da bo Venezuela ZDA predala med 30 in 50 milijonov sodčkov nafte. Poudaril je, da bo osebno nadzoroval prihodke od prodaje. ABC News poroča, da ZDA od Venezuele zahtevajo prekinitev vezi z Rusijo in Iranom, kot pogoj za povečanje proizvodnje nafte.

Litovske oblasti so sprožile uradni postopek preverjanja dovoljenja za stalno prebivanje ruskega opozicijskega politika Leonida Volkova, nekdanjega tesnega sodelavca pokojnega Alekseja Navalnega. Oddelek za migracije je od službe za državno varnost zahteval oceno, ali Volkove izjave predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ali javnemu redu v državi. Povod za preiskavo so bile objavljene zasebne komunikacije, v katerih se je Volkov odzval na domnevno smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK). Volkov je v sporni korespondenci Kapustina označil za nacista, čigar obstoj naj bi koristil kremeljski propagandi, ob tem pa kritično ocenil tudi ukrajinske uradnike, vključno z nekdanjim vodjem obveščevalne službe Kirilom Budanovom. Čeprav se je kasneje izkazalo, da je bila smrt Kapustina zrežirana, so litovski organi ocenili, da so takšne izjave lahko sporne z vidika varnostne politike države. Če bo ugotovljeno, da Volkov predstavlja varnostno tveganje, mu po litovski zakonodaji grozi preklic dovoljenja za bivanje in izgon iz države.

Ameriški obrambni koncern Lockheed Martin in ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike sta v torek, 6. januarja 2026, objavila sklenitev okvirnega sporazuma o znatnem povečanju proizvodnih zmogljivosti za prestrezne rakete sistema zračne obrambe patriot. Načrt predvideva, da se bo letna proizvodnja najnovejše različice raket PAC-3 MSE v prihodnjih sedmih letih povečala s trenutnih 600 na 2000 enot. Odločitev administracije predsednika Donalda Trumpa odraža novo strategijo Pentagona za pospešeno oboroževanje in obnovo ameriških zalog. Namestnik obrambnega ministra za nabavo Michael Duffy je poudaril, da dogovor predstavlja temeljno spremembo v pristopu k proizvodnji streliva, ki temelji na večletnih pogodbah s ključnimi izvajalci in njihovimi podizvajalci. Cilj sporazuma je zadovoljiti naraščajoče svetovno povpraševanje po teh obrambnih sistemih, ki jih poleg vojske Združenih držav Amerike uporablja še 17 drugih držav, vključno z Ukrajino. Čeprav končna vrednost posla še ni bila javno razkrita, so delnice podjetja Lockheed Martin po objavi zrasle za tri odstotke, analitiki pa napovedujejo, da bi projekt lahko prinesel več kot milijardo dolarjev dobička.

V prestolnici Ruske federacije so meteorologi za konec tedna napovedali izredne vremenske razmere, ki so jih poimenovali "snežni armagedon". Vodilni strokovnjak vremenskega centra Fobos, Evgenij Tiškovec, je v torek, 6. januarja 2026, opozoril, da se bo regija z intenzivnimi padavinami srečala v petek, 9. januarja. Po napovedih strokovnjakov bi lahko v enem samem dnevu zapadlo do 30 odstotkov mesečne norme snežnih padavin. Napovedane vremenske nevšečnosti bodo po besedah Tiškovca povzročile znatne težave v prometu in pri oskrbi mesta, saj pričakujejo snežne zamete in zmanjšano vidljivost. Moskovske oblasti in prebivalci so bili pozvani k previdnosti, saj bi lahko ekstremne količine snega ohromile ključno infrastrukturo v prestolnici. Meteorologi razmere podrobno spremljajo, saj se hladna fronta premika proti osrednji Rusiji.

Ruske oblasti so sprejele odločitev, da prve tri izstrelitve ključnih modulov načrtovane Ruske orbitalne postaje (ROS) prestavijo s kozmodroma Vostočni na kozmodrom Bajkonur v Kazahstanu. Prvi podpredsednik ruske vlade Denis Manturov je 6. januarja 2026 potrdil, da bodo z Bajkonurja v vesolje poslali znanstveno-energetski modul, univerzalni vozliščni modul ter prehodni modul. Ta logistična sprememba predstavlja pomemben zasuk v načrtovanju ruske neodvisne prisotnosti v nizkozemeljski orbiti. Polegrad navedenih modulov bodo z Bajkonurja po novem izstreljevali tudi transportne vesoljske ladje s človeško posadko, imenovane Sojuz ROS. Čeprav so ruske oblasti v preteklih letih močno promovirale kozmodrom Vostočni kot prihodnje glavno središče za civilne in znanstvene misije, odločitev o vrnitvi na Bajkonur nakazuje na pragmatično uporabo že obstoječe in preizkušene infrastrukture za kritične faze novega projekta. Rusija želi z novo postajo ROS nadomestiti svojo udeležbo na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), ki se ji počasi izteka življenjska doba.

Ruski regulator Rospotrebnadzor je začasno ustavil uvoz celotne linije oz. osmih vrst suhih otroških mlečnih formul podjetja Nestle v Rusijo. Razlog za prepoved je sum prisotnosti toksina cereulida v surovinah.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je med tiskovno konferenco v torek, 6. januarja, s svojim nenavadnim vedenjem pritegnil pozornost javnosti. Med nagovorom medijem je Trump nepričakovano začel izvajati nenavadne kretnje z obrazom in telesom ter ob tem spuščal nerazumljive zvoke, kar je povzročilo začudenje med prisotnimi novinarji in opazovalci. Dogodek se je pripetil v okviru uradnega nastopa, kjer bi moral predsednik podati pojasnila o aktualnih političnih vprašanjih. Namesto tega je njegovo obnašanje zasenčilo vsebino konference. Analitiki in tuji mediji so hitro začeli razpravljati o naravi tega incidenta, vendar uradnih pojasnil iz njegovega tabora glede specifičnega vedenja še ni bilo podanih. Incident ponovno odpira vprašanja o komunikacijskem slogu prihodnjega voditelja najmočnejše svetovne sile.

Litva je izrazila pripravljenost, da v okviru varnostnih jamstev v Ukrajino napoti do 150 vojakov skupaj z oborožitvijo in bojno tehniko. Svetovalka litovskega predsednika Asta Skaisgirytė je 6. januarja v izjavi za radijsko postajo Žinių radijas pojasnila, da bi se premestitev kontingenta lahko izvedla po vzpostavitvi ustreznih pogojev v regiji. Odločitev predstavlja del širših prizadevanj baltske države za krepitev obrambnih zmogljivosti Kijeva sredi trajajočega konflikta. Napovedana vojaška pomoč vključuje tako živo silo kot težko opremo, kar poudarja litovsko zavezo k aktivni podpori ukrajinski suverenosti. Skaisgirytėjeva je izpostavila, da je operacija tesno povezana z varnostnimi sporazumi, ki jih Litva sklepa z Ukrajino. Čeprav natančen časovni okvir napotitve še ni določen, gre za pomemben korak v stopnjevanju neposredne vojaške asistence s strani članice zveze Nato.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da je svet vstopil v novo obdobje prerisovanja zemljevidov vpliva. Dmitrijev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je komentiral aktualne geopolitične premike in delitev sveta na interesne cone pod vodstvom ključnih svetovnih voditeljev, vključno z Vladimirjem Putinom, Donaldom Trumpom in Ši Džinpingom. Ruski uradnik meni, da so se tradicionalne sfere vpliva začele spreminjati, kar zahteva novo opredelitev moči na globalni ravni. Njegove izjave prihajajo v času, ko se odnosi med velikimi silami vse bolj zaoštrujejo, Rusija pa si prizadeva utrditi svojo vlogo v novem večpolarnem svetovnem redu. Napovedana preureditev vpliva bi lahko močno posegla v dosedanje mednarodne odnose in ekonomske povezave, kar neposredno vpliva na stabilnost svetovnega gospodarstva in varnostno arhitekturo.

Priljubljena ruska pevka Sati Kazanova je prek družbenega omrežja Telegram sporočila, da je uradno prejela meniški status pandita. Kazanova je pojasnila, da je postala del izbrane skupine devetih ljudi pod vodstvom svojega duhovnega mentorja, ki so jim bile podeljene posebne pooblastila in odgovornosti v okviru njegove duhovne misije. Pevka bo svojo novo vlogo opravljala kot tako imenovana menih v svetu, kar pomeni, da bo kljub verskim dolžnostim še naprej delovala v civilni družbi. Umetnica je poudarila, da ta korak zanjo predstavlja globoko osebno zavezo in nadaljevanje njene dolgoletne duhovne poti. Skupina devetih izbrancev bo imela ključno vlogo pri širjenju naukov njihovega učitelja, pri čemer bodo združevali meniška načela z vsakodnevnim življenjem in delom. Kazanova, ki je v preteklosti že večkrat javno govorila o svojem zanimanju za jogo in meditacijo, s tem dejanjem formalizira svojo pripadnost duhovni skupnosti.

Italijanu so prepovedali vstop v Ukrajino za tri leta, potem ko se je sovoznica pritožila nad njegovimi proruskimi stališči in spoštovanjem do Putina. Prepoved so mu izrekli zaradi podpore Putinu in kritik Zelenskega.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozdravilo nastop funkcije nove pooblaščenke predsednika Venezuele Delcy Rodríguez in ji zaželelo uspeh pri njenem delu. Po navedbah tiskovne službe ministrstva v Moskvi Rusija podpira prizadevanja venezuelskih oblasti za zaščito državne suverenosti in nacionalnih interesov. V izjavi so poudarili, da prevzem dolžnosti s strani Rodríguezove simbolizira odločenost tamkajšnje vlade pri varovanju države pred zunanjimi pritiski. Miklavževo zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo pomen stabilnosti v tej latinskoameriški državi. Ruska diplomacija je izpostavila, da tesno spremlja notranjepolitično dogajanje v Venezueli in podpira legitimne institucije v njihovem boju za ohranitev neodvisnosti. Poteza Moskve potrjuje nadaljevanje tesnih diplomatskih in strateških vezi med državama, ki sta v preteklosti že večkrat sodelovali na področju energetike in obrambe.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v intervjuju za estonsko radijsko postajo KuKu spregovorila o domnevnih konfliktih s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Kallasova je poudarila, da morebitna nestrinjanja niso osebne narave, temveč so posledica medinstitucionalnih razlik in pristojnosti znotraj struktur Evropske komisije. Po njenih besedah so njuni osebni odnosi dobri, medtem ko so institucionalna trenja običajen del delovanja kompleksnega aparata Evropske unije. Nekdanja estonska premierka, ki je položaj vodje evropske diplomacije prevzela nedavno, je s tem odgovorila na medijska ugibanja o napetostih v vrhu bruseljske administracije. Poudarila je, da so razmejitve med zunanjo službo EU in drugimi oddelki komisije včasih predmet usklajevanj, kar pa ne vpliva na njeno spoštovanje do predsednice komisije. S temi izjavami je poskušala pomiriti javnost in zagotoviti, da bo sodelovanje med najvišjimi funkcionarji unije ostalo konstruktivno kljub različnim strukturnim pogledom na izvajanje politik.