Švicarske oblasti so identificirale prve štiri žrtve požara v baru v smučarskem središču Crans-Montana, ki se je zgodil na silvestrovo in zahteval 40 življenj. Preiskovalci še vedno iščejo preostale žrtve.

Nicolása Madura so zajele ameriške sile v Fuerte Tiuna, največjem vojaškem kompleksu v Caracasu. Venezuelci v Caracasu, Chicagu in Monterreyju so se na zajetje odzvali z mešanico veselja in zaskrbljenosti glede prihodnosti.

Venezuelska vlada pod vodstvom predsednika Nicolása Madura je v drugem valu množičnih izpustitev v dveh tednih osvobodila 88 oseb, ki so bile pridržane po lanskih julijskih volitvah. Po navedbah neodvisnih opazovalnih skupin gre za osebe, ki so bile zaprte zaradi sodelovanja na protestih proti spornemu volilnemu izidu. Do izpustitev prihaja v času stopnjevanja diplomatskega in vojaškega pritiska Združenih držav Amerike na Madurov režim, kar analitiki ocenjujejo kot poskus sprave oziroma popuščanja napetosti. Kljub zadnjemu dejanju vlade v Caracasu nevladne organizacije opozarjajo, da v venezuelskih zaporih še vedno ostaja več kot 800 ljudi, ki so se zoperstavili Madurovi oblasti. Med izpuščenimi naj bi bila po poročilih vsaj ena oseba s povezavami v Združenih državah Amerike. To je že drugi večji sklop izpustitev po avgustovskih dogodkih, kar kaže na določen premik v strategiji venezuelskih oblasti po mesecih ostre represije nad opozicijo in protestniki.

Zohran Mamdani je na novoletni dan uradno zaprisegel kot župan New Yorka in s tem postal prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta. Svečana inavguracija se je odvila na stopnicah mestne hiše, kjer je prisego vodil ameriški senator Bernie Sanders. Mamdani, ki pripada krilu demokratičnih socialistov, je obred opravil ob prisotnosti Korana in v tradicionalnih oblačilih iz asamske svile, s čimer je poudaril svojo kulturno dediščino. V svojem prvem nagovoru je napovedal začetek novega obdobja za metropolo, pri čemer se namerava osredotočiti predvsem na vprašanja delavskega razreda in socialno pravičnost. Dogodek so popestrili glasbeni nastopi kantavtorice Lucy Dacus in pandžabskega umetnika Babbuliciousa, kar odraža široko kulturno koalicijo, ki je podprla njegovo kandidaturo. Njegov prevzem funkcije sledi odmevni zmagi na novembrskih volitvah, kjer je premagal nekdanjega guvernerja Andrewa Cuomoja. Mamdani je v preteklosti večkrat izpostavil, da bo New York pod njegovim vodstvom služil kot zgled upora proti politiki Donalda Trumpa, kar napoveduje morebitna politična trenja med mestno oblastjo in zvezno ravnjo v prihodnje. Njegov mandat se začenja v času velikih pričakovanj glede stanovanjske politike in javnega prevoza, ki sta bili ključni temi njegove kampanje.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je pozval k pogovorom s protestniki, vendar vztraja, da jih je treba 'postaviti na svoje mesto'. Število smrtnih žrtev protestov v Iranu je naraslo na 16. Predsednik Trump je opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo Teheran nasilno obračunal z njimi. Povečalo se je tudi število aretacij.

Protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in poslabšanja gospodarskega stanja v Iranu so se razširili iz Teherana v druge province. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Spopadi so bili poročani v provincah Lorestan in Chaharmahal and Bakhtiari.

Zajem Nicolása Madura je sprožil mešane občutke v venezuelski skupnosti v Veliki Britaniji, od olajšanja do strahu in nelagodja. Peace Action je obsodil ameriški napad na Venezuelo kot nezakonitega. Pojavljajo se vprašanja o zakonitosti ameriškega napada in ali bi moral Trump o tem obvestiti ameriški kongres. Trump je izjavil, da Maria Corina Machado nima podpore ali spoštovanja. Pojavljajo se nova pravna vprašanja glede zajetja Madura in Trumpove napovedi, da bodo ZDA vodile Venezuelo.

Zohran Mamdani je na slovesnosti pred mestno hišo uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka, s čimer je postal prvi musliman na čelu te ameriške metropole. Zaprisego je vodil ameriški senator Bernie Sanders, dogodek pa so zaznamovali kulturni elementi, vključno z uporabo korana in tradicionalnih oblačil iz asamske svile. Mamdani, ki velja za pripadnika demokratičnih socialistov, je v svojem nagovoru razglasil začetek novega obdobja za mesto, ki se bo pod njegovim vodstvom osredotočalo na interese delavskega razreda. Slovesnosti se je udeležila tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je izpostavila pomen te zgodovinske menjave oblasti. Poudarila je, da Mamdanijeva izvolitev predstavlja premik k pravičnejšemu upravljanju največjega ameriškega mesta. Mamdani je položaj prevzel 1. januarja, v času, ko se New York spopada s številnimi socialnimi in gospodarskimi izzivi, njegova zmaga pa sledi tesnemu volilnemu boju, v katerem je premagal uveljavljene politične tekmece.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli dolgoletnega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času, ko so prestolnico Caracas in več drugih zveznih držav pretresle močne eksplozije. Maduro in Floresova sta bila s helikopterjem prepeljana iz države, trenutno pa se po navedbah ameriške administracije nahajata na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima na poti v New York. ZDA so proti Maduru in njegovi soprogi že vložile obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo mogoč varen in razumen prehod oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo. Venezuelska vlada je dejanje označila za agresijo brez primere in zahteva dokaz, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Rusija in Kitajska sta napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava.

Savdska Arabija je s svojimi zavezniki okrepila vojaško ofenzivo v južnem Jemnu, pri čemer so njene sile napredovale proti strateško pomembnemu mestu Mukala v provinci Hadramut. Po navedbah lokalnih virov in videoposnetkov s terena so savdske sile zavzele nova območja, medtem ko so vojaška letala izvedla nove zračne napade na položaje južnih separatistov. Ti napadi so bili usmerjeni predvsem na vojaška taborišča in infrastrukturo v pristaniškem mestu. Najnovejše stopnjevanje spopadov se dogaja v širšem okviru več kot desetletje trajajoče državljanske vojne, ki je Jemen razdelila na več vplivnih sfer. Trenutni premiki sil so neposredno povezani s prejšnjimi napetostmi med savdsko koalicijo in silami Južnega prehodnega sveta (STC), ki so se poglobile po umiku sil Združenih arabskih emiratov. Savdska Arabija s temi operacijami poskuša utrditi svoj vpliv in preprečiti krepitev separatističnih teženj v ključnih pristaniščih na vzhodu države.

Britanski premier Keir Starmer je v soboto uradno izjavil, da Združeno kraljestvo ni bilo vpleteno v zračne napade na Venezuelo, ki so jih izvedle Združene države Amerike. Starmer je poudaril, da London pri operaciji ni sodeloval v nobeni obliki, in pozval k natančni razjasnitvi dejstev, preden bi mednarodna skupnost podala dokončne ocene o zakonitosti oziroma naravi vojaškega posredovanja. Kljub premierjevim zagotovilom se v britanskem političnem prostoru že pojavljajo kritični odzivi. Nigel Farage, vodja stranke Reform UK, ki trenutno beleži visoko podporo v javnomnenjskih raziskavah, je izrazil prepričanje, da so ameriški napadi kršili mednarodno pravo. Starmer je v odzivu na dogajanje izpostavil pomen spoštovanja mednarodnih norm, vendar je ostal previden pri neposrednem komentiranju dejanj ameriške administracije, dokler ne bodo na voljo vsi podatki o operaciji.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so označile začetek obsežnega ameriškega vojaškega napada na to južnoameriško državo. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem potrdil, da so elitne enote Delta Force v koordinaciji z organi pregona uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Washingtona sta bila oba že izgnana iz države in bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z mamil. Operacija je sledila večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim napadom na morske in kopenske cilje, povezane z režimom. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je sprva dejala, da lokacija predsednika ni znana, ter od ZDA zahtevala dokaz o življenju. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah in Miamiju ob Madurovem padcu proslavljali, so zaveznice, kot sta Rusija in Iran, ostro obsodile ameriško »vojaško agresijo«. Ameriška administracija je operacijo označila za »briljantno« in napovedala, da ne bo dovolila, da bi oblast v Venezueli prevzel kdor koli iz Madurovega kroga.

Po aretaciji Nicolása Madura so v ZDA sprožili pravna vprašanja glede zakonitosti ameriških dejanj in nadzora nad Venezuelo. Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila obtožena zarote pri uvozu kokaina. Venezuelci na Floridi so proslavljali Madurovo odstranitev. Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele venezuelsko nafto, kar je sprožilo kritike o ozadju vojne proti drogam, saj pravne podlage za to ne obstajajo. Ob aretaciji je bil Maduro posnet pred kamero agencije DEA.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro stopnjeval retoriko proti Teheranu in sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska v polni pripravljenosti (angl. "locked and loaded"), in obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje varnostnih sil nad civilisti stopnjevalo. Napetosti so se razvnehale po tem, ko so se v več iranskih mestih razširili protesti zaradi gospodarskega kolapsa, visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial. Po poročilih je v spopadih z varnostnimi silami umrlo že najmanj deset ljudi, številni drugi pa so bili aretirani. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorilom, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške vojake ter oporišča na Bližnjem vzhodu. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike in napovedal, da jih bodo varnostne sile ukrotile.

Med ameriško vojaško operacijo za zajetje Nicolása Madura je umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Maduro je bil pripeljan v Združene države, kjer naj bi mu sodili. Venezuelska skupnost na južni Floridi je proslavljala strmoglavljenje Madura.

Opozicijska voditeljica María Corina Machado je po Madurovi aretaciji izdala pismo, v katerem je dejala, da se bo Nicolás Maduro soočil z mednarodno pravico za grozljive zločine, ki jih je storil. Mediji poročajo, da je Madurovo aretacijo omogočila ameriška vojaška intervencija, ki jo je omogočil informator znotraj venezuelske vlade, ki je CIA posredoval informacije o Madurovi lokaciji. Olga Gonzalez, vdova, katere moža je ubil Madurov režim, je izrazila upanje po njegovi odstavitvi.

Švicarske oblasti so identificirale 24 od 40 potrjenih žrtev katastrofalnega požara, ki je v novoletni noči zajel bar Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana. Med doslej prepoznanimi žrtvami je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, medtem ko preiskovalci nadaljujejo z zahtevnim delom identifikacije preostalih pokojnih. Po prvih ugotovitvah uradnih organov obstaja sum, da so požar povzročile novoletne prskalke, ki so jih uporabljali znotraj lokala. Zaradi tragičnega dogodka sta se pod drobnogledom tožilstva znašla upravljavca bara, proti katerima so uvedli kazensko preiskavo zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti in drugih kaznivih dejanj. Tragedija je zahtevala visoko število žrtev, saj je bilo v času izbruha ognja v lokalu veliko ljudi, številni pa so utrpeli tudi hude poškodbe. Švicarska policija je potrdila, da so med prepoznanimi žrtvami predvsem domačini, stari od 14 let navzgor, družine žrtev pa se medtem spopadajo z dolgotrajnimi postopki identifikacije.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je razkrilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, njegovi ženi in sinu zaradi narkoterorizma in posedovanja orožja. Generalna državna tožilka ZDA Pam Bondi je izjavila, da sta Maduro in njegova žena obtožena v New Yorku. Po poročanju tujih medijev se Maduro nahaja na ameriški vojaški ladji, ki pluje proti New Yorku, Donald Trump pa je objavil fotografijo Madura z zavezanimi očmi in lisicami.

Po aretaciji Nicolasa Madura so se oglasili nogometaši iz Venezuele, ki igrajo v Čilu, in izrazili olajšanje. José Antonio Kast je pozdravil ameriško posredovanje v Venezueli kot odlično novico za regijo. Kitajska je izrazila globok šok nad ameriškim napadom in aretacijo Madura ter obsodila "hegemonistično obnašanje" ZDA.

Demokratični socialist Zohran Mamdani je na silvestrovo in novo leto uradno prevzel vodenje mesta New York ter tako postal prvi muslimanski in prvi južnoazijski župan v zgodovini te ameriške metropole. Mamdani, ki se je rodil v Ugandi, je svojo funkcijo nastopil z dvema zaprisegama; prvo je opravil opolnoči na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, drugo pa na javni slovesnosti pred tisoči podporniki. Pri obeh obredih je roko položil na koran, kar simbolizira zgodovinski premik v političnem vodstvu največjega ameriškega mesta. V svojem prvem nagovoru je Mamdani napovedal »novo dobo« in obljubil, da bo vladal v skladu s svojimi socialističnimi načeli, pri čemer se bo osredotočal na cenovno dostopnost bivanja in pravice delavskega razreda. Takoj po prevzemu položaja je podpisal izvršni ukaz, s katerim je preklical več odločitev svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so bile sprejete po njegovi obtožbi zaradi korupcije. Na slovesnosti sta ga podprla tudi vidna predstavnika ameriške levice, senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki sta njegovo izvolitev označila za navdih progresivnim gibanjem po vsem svetu.