APDEJT.si

Francija, Velika Britanija in Nemčija so sprožile 30-dnevni postopek za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Ta korak je bil storjen po več mesecih diplomatskih prizadevanj, da bi Teheran prepričali k dodatnim zavezam. Varnostni svet ZN bo o Iranu razpravljal na izredni seji v petek.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je v videonagovoru slovenskim diplomatom izpostavil stališča Ukrajine glede nadaljnjih korakov za premirje z Rusijo. Po zadnjih ruskih napadih na Kijev je poudaril, da je ključnega pomena prekinitev spopadov na tleh, v zraku in na morju. Zahvalil se je Sloveniji za njeno pomoč in poudaril potrebo po krepitvi odpornosti ter pritisku na Rusijo, ki po njegovih besedah izbira balistične rakete namesto pogajalske mize in zavlačuje prizadevanja za mir.

Slovenska vlada je na seji obravnavala izhodišča za morebitno prepoved vstopa Miloradu Dodiku, predsedniku Republike Srbske, in izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju v državo. Razprava še ni zaključena, saj mora Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve gradivo dopolniti. Predlog sledi kljub pravnomočni sodbi.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je uvedla strožje omejitve glede trajanja bivanja tujih študentov in novinarjev v Združenih državah Amerike. Ta poteza predstavlja najnovejši poskus zaostritve zakonitega priseljevanja v državo.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v nagovoru diplomatom izpostavila, da se razmerja sil v svetu spreminjajo in da je edina stalnica nestalnost. Opozorila je na šibko vlogo Evropske unije in poudarila, da se lahko EU iz opazovalke preobrazi v relevantno silo, če bo premostila notranje delitve. Slovenija pri tem igra pomembno vlogo.

Članice Varnostnega sveta Združenih narodov, vključno s Slovenijo, so nedavno razglašeno lakoto v Gazi označile za krizo, ki jo je povzročil človek. ZDA se izjavi niso pridružile. Preostalih 14 članic opozarja, da je uporaba lakote kot orožja v vojni v nasprotju z mednarodnim pravom.

Vladimir Putin in Kim Džong Un se bosta udeležila vojaške parade v Pekingu ob 80. obletnici zmage nad Japonsko in konca druge svetovne vojne. Pričakuje se prisotnost 26 tujih voditeljev, vendar med njimi ni nobenega zahodnega voditelja, razen slovaškega premierja Roberta Fica. Kimova udeležba bo ena redkih njegovih poti v tujino, parada pa bo prva javna pojavitev obeh voditeljev ob boku kitajskega predsednika Ši Džinpinga.

Slovenski veleposlanik v Izraelu, Bogdan Batič, se bo predčasno vrnil v domovino. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je objavilo razpis za novega veleposlanika v Izraelu. Batič je mandat nastopil šele lani v Tel Avivu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je razjezil Turčijo, ko je množične pokole Armencev v času otomanskega cesarstva označil za genocid. Turško zunanje ministrstvo je Netanjahuja obtožilo političnega izkoriščanja tragedij za prikrivanje zločinov.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je po srečanju s palestinsko zunanjo ministrico Varsen Agabekjan Šahin v Zagrebu pozval hrvaško vlado pod vodstvom premierja Andreja Plenkovića, naj začne postopek za priznanje Palestine. Plenković je med srečanjem izrazil zaskrbljenost zaradi humanitarne krize v Gazi.

Danska je na pogovor poklicala začasnega ameriškega odpravnika poslov zaradi poskusov vmešavanja Združenih držav Amerike na Grenlandiji. Odločitev je sledila poročanju danske javne televizije DR o omenjenih poskusih vmešavanja.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi danes v Beli hiši gostil srečanje o prihodnosti Gaze po koncu vojne. To je v torek napovedal njegov posebni odposlanec Steve Witkoff. V Washingtonu naj bi se mudil tudi izraelski zunanji minister Gideon Sar, ki naj bi ga gostil državni sekretar Marco Rubio.

Zunanje ministrstvo je sporočilo, da Slovenija razmišlja o pridružitvi tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) glede domnevnega genocida. Odločitev o morebitni pridružitvi bo javnosti sporočena pravočasno, pri čemer je rok za pridružitev 28. januar 2026. Mediji so poročali, da naj bi v vladi že dozorela odločitev o pridružitvi, vendar MZEZ tega ni potrdil.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v pismu izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju ostro zavrnil obtožbe o spodbujanju antisemitizma v Franciji. Macron je poudaril, da se boj proti antisemitizmu ne sme zlorabljati v politične namene in da so Netanjahujeve kritike žalitev za Francijo.

Francija, Nemčija in Velika Britanija so Iranu zagrozile s ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov zaradi kršitev jedrskega sporazuma iz leta 2015. Te tri evropske države, znane kot E3, so prepričane, da Iran namenoma krši sporazum. Iranski diplomati so se v Ženevi sestali s predstavniki omenjenih držav, da bi preprečili ponovno uvedbo sankcij, pri čemer je Iran pozval evropske države, da sprejmejo 'pravo odločitev'.

Zalivske države, med njimi Katar in Savdska Arabija, naj bi po navedbah ameriškega odposlanca Toma Barracka finančno podprle načrtovano razorožitev libanonskega gibanja Hezbolah. Libanonska vlada naj bi ob podpori Izraela in ZDA poskrbela za razorožitev proiranske milice.

Združene države Amerike naj bi preklicale vizum brazilskemu pravosodnemu ministru Ricardu Lewandowskemu, kar je razkril brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Ta poteza naj bi bila nadaljevanje spora med državama, ki ga je sprožil sodni pregon nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara. Washington poteze uradno še ni potrdil.

V izraelski raciji v mestu Ramala na zasedenem Zahodnem bregu je bilo ranjenih najmanj 24 ljudi. Palestinski mediji poročajo, da je bila racija usmerjena proti podjetjem, ki se ukvarjajo z menjavo denarja.

Predsedstvo Bosne in Hercegovine je razpravljalo o predlogu, da bi ameriškega predsednika Donalda Trumpa nominirali za Nobelovo nagrado za mir. Pobudo je podala srbska članica predsedstva Željka Cvijanović, vendar sta bošnjaški in hrvaški član predsedstva, Denis Bećirović in Željko Komšić, preprečila uvrstitev te točke na dnevni red, zahtevajoč dodatno gradivo.

Palestinska zunanja ministrica Varsen Agabekjan Šahin je na uradnem obisku v Sloveniji, na povabilo zunanje ministrice Tanje Fajon. Obisk je nadaljevanje diplomatskih aktivnosti po priznanju Palestine s strani Slovenije junija lani. Predsednica Nataša Pirc Musar je ob srečanju poudarila, da si Palestinci zaslužijo dostojno življenje v svoji državi. Socialni demokrati obisk vidijo kot priznanje slovenski miroljubni zunanji politiki, medtem ko nekateri opozarjajo na zavračanje Palestine s strani nekaterih arabskih držav.