APDEJT.si

Jordanski kralj Abdulah II. se je na povabilo predsednika vlade Roberta Goloba mudil na uradnem obisku v Sloveniji. Srečanje na Brdu pri Kranju je bilo namenjeno pogovorom o dogajanju na Bližnjem vzhodu in nadgradnji dvostranskih odnosov. Monarh se bo pogovarjal tudi z voditelji držav MED9.

Po Združenih državah Amerike je potekalo več kot 2700 protestov, na katerih so milijoni ljudi izražali nasprotovanje politiki predsednika Donalda Trumpa. Protesti so potekali pod geslom 'Nočemo kraljev' in so opozarjali na domnevno avtoritarnost Trumpove vlade. Protestniki so se zbrali v številnih mestih, med drugim v New Yorku, Bostonu, Atlanti in Chicagu. Večjih izgredov ali nasilja ni bilo zabeleženih.

Po Združenih državah Amerike so potekali protesti 'No Kings Day' proti politiki predsednika Trumpa, vključno z več deset protesti, načrtovanimi v Michiganu. Pojavile so se tudi skrbi glede uporabe sile s strani zveznih agentov, kar je sprožilo primer v Chicagu, kjer so agenti, oblečeni kot vojaki, uporabili vojaško orožje. Nekdanji uradnik CBP je izpostavil 'nerazumno uporabo sile', medtem ko ICE poroča o 'nesramnem' sovražnem okolju. Nekdanji odvetnik ministrstva za pravosodje je izrazil zaskrbljenost zaradi obravnave 'antife' kot 'militantnega podjetja' s strani zveznih tožilcev.

Protesti 'Brez kraljev' so potekali po vsej državi, udeležilo naj bi se jih več kot 5 milijonov ljudi. Trumpova administracija je poskušala napotiti Nacionalno gardo v Chicago, a sta dve zvezni sodišči to preprečili. Podpredsednik JD Vance je branil načrte za izstreljevanje artilerijskih granat med protesti. Protesti so bili usmerjeni proti zaustavitvi delovanja vlade, Trumpovemu zatiranju priseljevanja in domnevnemu avtoritarizmu.

Donald Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra obtožil, da je 'ilegalni narkobaron', in napovedal ustavitev ameriške finančne pomoči Kolumbiji zaradi domnevnega neuspešnega boja proti proizvodnji in preprodaji drog. Ameriška vojska naj bi uničila 'zelo veliko podmornico', ki je prevažala droge v Karibskem morju.

Ruski predsednik Vladimir Putin se bo moral zaradi sankcij Evropske unije in zaprtja zračnega prostora za ruska letala na načrtovano srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Budimpešti odpraviti po daljši poti. Po neuradnih informacijah naj bi letel preko Turčije in Srbije, kar bo močno zapletlo logistiko potovanja.

Iran je sporočil, da ga omejitve iz jedrskega programa ne zavezujejo več, saj je uradno potekel prelomni jedrski sporazum, ki je bil podpisan leta 2015. Teheran poziva, da bi morali Iran obravnavati kot katero koli drugo državo brez jedrskega orožja.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je zavrnilo pritožbo Izraela na odločitev, ki potrjuje naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta. Sodišče je s tem potrdilo svojo prvotno odločitev o aretaciji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih v Beli hiši ostal previden glede morebitne dobave raket tomahawk s strani ZDA, saj ZDA ne želijo eskalacije. Donald Trump pa je ponovil svoj poziv Ukrajini in Rusiji, naj končata vojno in razglasita zmago.

Poljsko sodišče je zavrnilo zahtevo nemških oblasti za izročitev ukrajinskega državljana, osumljenega vpletenosti v sabotažo na plinovodih Severni tok v Baltskem morju leta 2022. Sodišče je odredilo tudi odpravo preiskovalnega zapora za osumljenca. Poljski premier Donald Tusk je primer označil.

Vojaški poveljnik Michael Randrianirina je prisegel kot predsednik Madagaskarja, potem ko je vojaški prevzem oblasti prisilil dosedanjega predsednika Andryja Rajoelino v beg iz države. Randrianirina je obljubil novo poglavje za državo in sodelovanje z vsemi političnimi silami.

Hamas je ponovil zavezanost dogovoru o prekinitvi ognja z Izraelom, a opozarja, da bo vračanje posmrtnih ostankov izraelskih talcev trajalo nekaj časa. Trdijo, da so vrnili vsa trupla umrlih talcev, do katerih so imeli dostop, vendar lokacija preostalih 19 trupel ostaja neznana.

Mineva deset let od začetka drugega vala begunske krize leta 2015. Število beguncev, ki so vstopili v Slovenijo, se je povečalo, potem ko je Madžarska oktobra zaprla mejo s Hrvaško, kar je povzročilo preusmeritev beguncev proti slovenski meji. Največ beguncev je v Slovenijo vstopilo v enem samem dnevu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obisk v ZDA začel s sestankom s predstavniki ameriške obrambne industrije. V četrtek je prispel v Washington, kjer se bo danes sestal s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo na povabilo predsednika vlade Roberta Goloba prihodnji teden, v ponedeljek in torek, obiskal Slovenijo. To bo njegov prvi delovni obisk v Sloveniji. Obisk sledi vrhu voditeljev držav članic MED9 in bo priložnost za utrditev vezi med državama. Portal Maribor24 navaja, da bo obisk 20. in 21. oktobra 2025.

Izrael še naprej grozi Hamasu z nadaljevanjem spopadov v Gazi, če ne bo spoštoval dogovora o prekinitvi ognja in izročil vseh trupel ujetnikov. Vračanje posmrtnih ostankov talcev je postalo kritična točka v sporazumu med Izraelom in Hamasom, Izraelska vojska pa vztrajno krši prekinitev ognja in grozi z nadaljevanjem napadov.

Ameriški predsednik Donald Trump razmišlja o širitvi napadov na mamilarske kartele na ozemlje Venezuele, ne le na plovila v bližini obale. New York Times je poročal, da je Trump odobril tajne operacije Cie v Venezueli.

Italijansko vrhovno sodišče je razveljavilo odločitev o izročitvi Ukrajinca Nemčiji, ki ga sumijo sodelovanja pri sabotaži na plinovodu Severni tok v Baltskem morju. Ukrajinca so aretirali avgusta blizu Riminija. Italijanska tiskovna agencija Ansa poroča, da je sodišče pretehtalo argumente in se odločilo proti izročitvi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob prvem obisku sirskega voditelja Ahmeda al Šare v Moskvi po strmoglavljenju Bašarja al Asada decembra lani izpostavil "posebne odnose" med Rusijo in Sirijo. Al Šara je Putinu zagotovil, da bo Sirija spoštovala vse pretekle dogovore z Rusijo, kar nakazuje na ohranitev ruskih oporišč v Siriji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med obiskom v Prištini pozvala Kosovo k zmanjšanju napetosti v državi in krepitvi institucij. Kosovska predsednica Vjosa Osmani je zagotovila, da je Kosovo trdno zavezan evropski prihodnosti in se zavzema za odpravo omejevalnih ukrepov.