APDEJT.si

Srbska policija je sodelovala v mednarodni operaciji, ki jo je vodilo Ministrstvo za notranje zadeve Združenih arabskih emiratov, katere cilj je bil zatiranje spolne zlorabe in izkoriščanja otrok na spletu. V operaciji, ki je potekala med 10. julijem in 31. avgustom, je bilo rešenih 165 žrtev in aretiranih 188 osumljencev, med njimi tudi šest srbskih državljanov.

Milorad Dodik in Željka Cvijanović sta se v Budimpešti sestala z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Dodik je ob tem izjavil, da Evropska unija "propada", medtem ko Republika Srbska v EU izvozi 70 % svoje robe.

Rusija je ponovila svoje stališče, da je rešitev izraelsko-palestinskega konflikta mogoča le z modelom dveh držav. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da Moskva ostaja zavezana temeljnim resolucijam Varnostnega sveta Združenih narodov in podpira mednarodno stališče o reševanju konflikta na podlagi tega pristopa.

Direktorica Istorijskega muzeja Srbije, Dušica Bojić, je izrazila zadovoljstvo, da bo ta kulturna ustanova po več desetletjih dobila svoj prostor. Muzej se bo preselil v stavbo stare železniške postaje.

Arno Gujon, direktor Kancelarije za javno in kulturno diplomacijo, je izrazil dvom o možnosti resnih pogovorov med Beogradom in Prištino. Kot pravi, Priština stremi k "vse ali nič" rešitvi in uživa podporo mnogih na Zahodu. Gujon je poudaril, da je Srbija zavezana k pogajanjem zaradi evropske poti, vendar nima realnih možnosti vpliva na dialog, dokler se odnos Zahoda do "separatistov" v Prištini ne spremeni.

Po tem, ko so Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija v nedeljo napovedale priznanje Palestine, je Izrael izrazil ostro kritiko in zatrdil, da palestinska država zahodno od Jordana ne bo ustanovljena. Izraelski politiki so kritizirali val mednarodnih priznanj Palestine. Nemčija je poudarila, da bi morala biti palestinska država rezultat pogajanj.

Donald Trump je dejal, da bo uvedel nove sankcije proti Rusiji, če bo potrebno, in pozval Evropo k zaostritvi sankcij, vključno s prepovedjo nakupa ruske nafte. Priznal je, da je doseganje miru v Ukrajini težje, kot je sprva mislil, zaradi velikega sovraštva med Putinom in Zelenskim.

V Ankari je dan pred obravnavo sodnega postopka proti članom opozicijske stranke CHP potekal množičen protest proti vladi predsednika Erdogana. Protestniki, katerih se je zbralo najmanj 50.000, so pozvali k odstopu Erdogana.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozno sinoči opozoril Izrael, naj bo previden po napadu na uradnike Hamasa v Katarju, državi, ki jo Trump označuje za "zelo dobrega zaveznika". Opozorilo je prišlo nekaj dni po izraelskem zračnem napadu na Doha, kjer so bili ubiti pripadniki Hamasa. Katar je sicer eden od posrednikov v pogajanjih o prekinitvi ognja v Gazi, kjer je vojno sprožil Hamasov napad na Izrael 7. oktobra 2023.

V Podgorici je Pokret solidarnosti s Palestino Crne Gore organiziral protest, na katerem se je zbralo več sto državljanov. Protestniki so izražali podporo palestinskemu narodu in vzklikali "E viva Palestina", s čimer so poudarili svojo solidarnost.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je komentiral umor konservativnega aktivista Charlieja Kirka v Združenih državah Amerike in izjavil, da je ameriška družba izjemno polarizirana. Peskov je pozval ameriške organe pregona, naj ugotovijo, ali gre za posamezne primere ali za trend.

Sudanska vlada, ki jo podpira vojska, je zavrnila predlog o trimesečnem humanitarnem premirju, ki so ga predstavile Združene države Amerike, Saudska Arabija, Združeni arabski emirati in Egipt. V skupni izjavi so štiri države pozvale k prekinitvi ognja in devetmesečni tranziciji na civilno vlado, vendar sudanska vlada zavrača, da bi bila izključena iz prihodnje politične tranzicije v državi, ki jo razdirajo vojne.

Srbski minister za zunanje zadeve, Marko Đurić, je izjavil, da ostaja strateški cilj Srbije članstvo v Evropski uniji. Hkrati pa država razvija partnerstva z državami BRIKS-a, ZDA, Rusijo in drugimi akterji. Politični pogoji za vstop v EU pa pri srbskih državljanih povzročajo razočaranje.

Na severozahodu Nigerije so oboroženi pripadniki kriminalne tolpe ugrabili 18 žensk in otrok. Po navedbah lokalnih uradnikov in očividcev so moški iz tolpe, specializirane za krajo živine in ugrabitve za odkupnino, napadli vas Birnin Zarma v zori. Ugrabitev se je zgodila v državi Zamfara.

Sushila Karki je uradno prevzela funkcijo začasne premierke Nepala. Razglasila je žrtve protestov generacije Z za "mučenike" in napovedala denarno pomoč v višini 1 milijona rupij za vsako družino. Število smrtnih žrtev protestov proti korupciji se je povečalo na 72.

Ruski predsednik Vladimir Putin in moskovski župan Sergej Sobyanin sta se skupaj odpeljala v Nacionalni vesoljski center (НКЦ) v Moskvi ob dnevu mesta. Prišla sta s Putinovim predsedniškim limuzino Aurus. Dogodek so posnele tudi kamere in objavile posnetke odprtja.

V Črni gori medicinske sestre in tehniki načrtujejo protest 18. septembra zaradi dolgotrajnega ignoriranja njihovih zahtev s strani oblasti. Odbor je že pred petimi meseci poslal dopis premierju Milojku Spajiću. Hkrati je potekal miren protestni pohod v podporo palestinskim otrokom, s pozivi crnogorskim institucijam k ukrepanju. Iz Evropske prestolnice kulture prihajajo pozivi k ustavitvi zločinov nad Palestinci, naslovljeni na vladi Italije in Slovenije ter Evropsko unijo, s poudarkom na sankcijah proti izraelski vladi. V Srbiji pa Ministrstvo za kmetijstvo pripravlja spremembe Zakona o dobrobiti živali, kar je sprožilo odzive društev, ki opozarjajo na netransparentnost postopka in sporne določbe.

Britanska ambasada v Beogradu je izrazila pričakovanje, da se bodo srbske oblasti odzvale na dejanje Vojislava Šešlja, predsednika Srbske radikalne stranke, ki je na televiziji Informer objavil osebne podatke britanskih strokovnjakov ter izrekel neutemeljene obtožbe. Ambasada je to dejanje označila kot nepooblaščeno objavljanje osebnih podatkov.

Mednarodni inštitut za demokracijo in podporo volitvam (IDEA) je v novi študiji ugotovil, da se demokracija v večini držav sveta slabša. Srbija se je na lestvici demokratičnega razvoja uvrstila na sredino med 173 analiziranimi državami.

Ruska ambasada v Bosni in Hercegovini je kritizirala Ministrstvo za zunanje zadeve BiH zaradi podpore Poljski glede domnevnih kršitev poljskega zračnega prostora s strani ruskih brezpilotnih letal. Ambasada je poudarila, da izjave ministrstva niso v skladu z zunanjo politiko, ki jo je odobrilo Predsedstvo BiH.