APDEJT.si

Slovenija in Francija sta Severni Makedoniji ponudili pomoč v boju proti požarom, in sicer s skupno 100 gasilci in specialnimi vozili. Direktor makedonske Uprave za zaščito in reševanje, Stojanče Angelov, je potrdil, da oblasti preučujejo možnost sprejetja te pomoči. Poleg tega bo Severni Makedoniji pomagal tudi helikopter iz Češke in 50 gasilcev iz Slovenije s posebnimi vozili.

Donald Trump je zmanjšal ultimatum za Rusijo na 10 do 12 dni za dosego mirovnega sporazuma, čeprav je bil prvotno 50 dni, in izrazil razočaranje nad Putinom, saj naj bi bil Trump zavrnil pogovore z njim. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podprl Trumpov predlog, češ da je mogoče doseči mir s silo. Moskva se je ostro odzvala na Trumpovo izjavo, češ da je to korak k vojni z ZDA. Članek prav tako namiguje, da Rusija morda ne bo upoštevala novega roka.

Dmitrij Medvedjev je komentiral izjave Donalda Trumpa o končanju vojne v Ukrajini in jih označil za korak k vojni z Ameriko. Medtem je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan izjavil, da bi Ukrajina in Rusija lahko kmalu dosegli dogovor o prekinitvi ognja, s čimer bi se »krvava vojna končala«.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da se Rusija prvič v zgodovini bori sama proti celotnemu Zahodu, brez zaveznikov, ter pozval k zanašanju na lastne moči in izogibanju šibkosti. Medtem je Dmitrij Medvedev opozoril, da poskusi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi Rusiji postavil ultimat, lahko privedejo do eskalacije konflikta in vojne.

Dmitrij Medvedjev, namestnik predsednika ruskega Sveta za varnost, je ostro kritiziral izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o skrajšanju roka za doseganje dogovora, kar je označil za "igro ultimatuma" in grožnjo, ki vodi v vojno. Poudaril je, da Rusija ni Izrael ali Iran in da takšni ultimatumi predstavljajo korak k konfliktu med državama, pri čemer je Trumpa posvaril, naj ne sledi poti "Zaspanca Joeja".

Na grškem otoku Rodos so danes izbruhnili spopadi med policijo in protestniki med demonstracijami proti vojni v Gazi. Protesti so potekali ob prihodu izraelske turistične ladje za križarjenje 'Crown Iris', ki je pripeljala več kot 650 izraelskih turistov. V incidentih v pristanišču Rodos je bilo aretiranih 15 oseb. Protivojni aktivisti so pozvali k demonstracijam ob načrtovanem postanku izraelske ladje.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je izrazil upanje, da bo Turčija ponovno gostila "mirovno mizo" in omogočila končanje konflikta v Ukrajini. Poudaril je prepričanje, da se mora vojna končati čim prej, in izrazil pripravljenost za organizacijo srečanja na ravni voditeljev, s čimer Ankara ponovno potrjuje svojo zavezanost oživitvi mirovnih pogajanj.

Islamska država je prevzela odgovornost za nedeljski napad na katoliško cerkev na severovzhodu Demokratične republike Kongo, v katerem je bilo ubitih 38 ljudi. V napadu so bili uničeni tudi trgovine in avtomobili.

Španija je izvedla dostavo 12 ton humanitarne pomoči v obliki hrane v Gazo, s čimer se je pridružila bližnjevzhodnim državam pri tovrstnih operacijah. Gre za redek primer sodelovanja evropske države pri dostavi pomoči iz zraka.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je obtožbe o izgladnjevanju v Gazi označil za "očitno laž", kljub krožečim videoposnetkom in fotografijam, ki prikazujejo obupne razmere in boj Palestincev za hrano. Izraelski časnik pa je poročal, da povečanje humanitarne pomoči ne more več rešiti problema lakote v Gazi, medtem ko so Netanyahu in Trumpova administracija pohvalili delo Humanitarne fundacije za Gazo.

Ameriški predsednik Donald Tramp je javno izrazil dvom o izjavah izraelskega premierja Benjamina Netanjahua, da v Gazi ni lakote, saj naj bi posnetki otrok tam kazali na hudo podhranjenost. Tramp je poudaril odgovornost Izraela in napovedal, da bodo ZDA prevzele pomembnejšo vlogo pri reševanju humanitarne krize v Gazi ter tam vzpostavile "centra za hrano". Svoje izjave je podal med srečanjem z britanskim premierjem Kirom Starmerjem na Škotskem, kjer je izraelsko blokado humanitarne pomoči označil za vzrok nadaljevanja lakote.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je ostro opozoril Hamas, da se bodo 'vrata pekla odprla v Gazi', če ne bodo izpustili talcev. Medtem pa narašča nezadovoljstvo med izraelskimi vojaki in poveljniki zaradi podaljševanja konflikta v Gazi, kar sproža vprašanja o političnih motivih Netanjahujeve vlade.

Kremlj je potrdil, da še naprej spremlja izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede sankcij proti Moskvi, vendar je poudaril, da je Rusija skozi leta razvila imuniteto na tovrstne ukrepe. Zunanja ministrica Marija Zaharova je dodala, da se Rusija ne ozira na zahodne sankcije, saj je rusko gospodarstvo že dlje časa izpostavljeno različnim omejitvam, zaradi česar so nove grožnje iz Washingtona brez učinka. Trump je sicer napovedal, da bodo ZDA v desetih dneh uvedle carine in druge ukrepe proti Rusiji, če ne bo napredka pri končanju vojne v Ukrajini.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ponovno poudaril, da se oboroženi spopadi ne smejo izkoriščati za širjenje lakote. Posebej je izpostavil konflikte v Gazi in Sudanu, kjer lakota spodbuja nestabilnost in ogroža mir. Guterres je pozval mednarodno skupnost, naj nikoli ne sprejme uporabe lakote kot vojnega orožja.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da se Rusija prvič v svoji zgodovini nahaja v vojni proti celotnemu Zahodu, pri čemer nima zaveznikov in si ne sme privoščiti nikakršne šibkosti. Poudaril je pomen zmage nad sovražnikom. Medtem je Dmitrij Medvedjev kritiziral trgovinski sporazum med predsednico Evropske komisije in Donaldom Trumpom, ki naj bi bil ponižujoč za Evropo in usmerjen proti Rusiji, saj naj bi prepovedoval nakup ruske nafte in plina, od njega pa naj bi imel koristi le Washington.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Dragan Glamočić se je v Adis Abebi, Etiopija, udeležil Drugega vrha Združenih narodov o prehranskih sistemih (UNFSS+4). Glamočić je sodeloval v vlogi izaslanika predsednika Republike Srbije, kot je objavilo Ministrstvo za kmetijstvo.

Generalni direktor ruske vesoljske agencije Roskosmos, Dmitrij Rogozin, je napovedal srečanje z vodstvom ameriške agencije NASA v ZDA. Srečanje naj bi potekalo med lansiranjem sonde "Crew Dragon", ki bo v vesolje popeljala tudi ruskega kozmonavta. Glavne teme pogovorov bodo skupni vesoljski poleti in prihodnost Mednarodne vesoljske postaje.

Analitiki ugibajo, da so se ključni premiki v mednarodnih odnosih začeli leta 2007/8 z govorom Vladimirja Putina v Münchnu, kjer je izpodbijal zahodno premoč. Sledile so ruske vojaške intervencije v Gruziji ter globalna ekonomska kriza, ki so po mnenju nekaterih napovedali vzpon Kitajske. Medtem pa iz Moskve prihaja zahteva po novih predsedniških volitvah v Ukrajini, preden bi bil podpisan mirovni sporazum z Rusijo. Po mnenju nekdanjega analitika Cie Larryja Johnsona naj bi mirovni sporazum podpisal novi ukrajinski predsednik, izvoljen na splošnih volitvah, ne pa trenutni predsednik Volodimir Zelenski.

Izraelska vojska je napovedala "lokalne taktične premisleke" v vojaških dejavnostih v treh območjih Gaze za olajšanje dostave humanitarne pomoči, kar sledi mednarodnim pritiskom zaradi vse večjega števila smrtnih žrtev zaradi lakote. Medtem ko naj bi več kot 130 ljudi umrlo od lakote, kamioni s hrano čakajo na meji. Poleg tega jemenski Huti napovedujejo četrto stopnjo eskalacije svojih operacij proti Izraelu, s čimer podpirajo Palestince v Gazi, ki se po njihovih besedah že dolgo soočajo z krivico.

Kitajska je izrazila odločen nasprotovanje načrtovanemu srečanju med češkim predsednikom Petrom Pavlom in tibetanskim duhovnim voditeljem Dalajlamo, ki naj bi potekalo v Indiji. Po napovedi srečanja se je Peking odzval z močno kritiko.