APDEJT.si

Ameriški inštitut na Tajvanu (AIT) se je srečal s tajvanskimi politiki, vključno z obrambnim ministrom Gu Lixiongom, poslanci Kuomintanga in predsednikom stranke Tajvanske ljudske stranke Huang Guochangom. Razprave so se osredotočile na sodelovanje med ZDA in Tajvanom na področju obrambe, pa tudi na gospodarska vprašanja, kot so visoke carine, ki vplivajo na mala in srednja podjetja. Kuomintang je obtožil vladajočo stranko, da širi lažne informacije o proračunu za obrambo. Medtem pa so se pojavile notranje kritike znotraj Demokratske napredne stranke (DPP) glede vodenja stranke po neuspelem poskusu odstavitve. Strokovnjaki pozivajo k povečanju obrambnega proračuna na 5 % BDP v naslednjih petih letih.

Članki poročajo o pričakovanjih glede ponovnega znižanja obrestne mere s strani ameriške centralne banke (Fed) sredi septembra, kar naj bi podpirali dokumenti, ki kažejo na upravičenost takšnega koraka. Hkrati pa ameriški predsednik Donald Trump sproža polemike z odpuščanjem direktorice Feda, Lise Cook, kar bi lahko vodilo v tožbo. Kljub tem notranjim napetostim in Trumpovim kritikam Feda, so se ameriške delnice odzvale pozitivno. Medtem ameriška vlada razmišlja o nakupu deleža v podjetju Lockheed Martin. V širšem geopolitičnem kontekstu pa je indijski premier Modi štirikrat zavrnil telefonski klic predsednika Trumpa zaradi nesoglasij glede carin. Poleg tega, ZDA naj bi pridobile 9,9-odstotni delež v Intelu. Nacionalni razvojni svet meni, da morebitne carine ZDA na čipe ne bodo bistveno vplivale na tajvansko družbo TSMC. Tajvanski delniški trg je porasel, spodbujen s pozitivnim gibanjem ameriških delnic in delnic TSMC.

Na Tajvanu so volivci na referendumu zavrnili ponovni zagon že zaprte jedrske elektrarne, s čimer so preprečili vrnitev k jedrski energiji. Zadnji reaktor je bil izklopljen šele maja.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung se je v Tokiu sestal z japonskim premierjem Shigerujem Ishibo, kjer sta se dogovorila o tesnejšem sodelovanju na področju varnosti in gospodarstva. Srečanje je potekalo pred Leejevim načrtovanim vrhom z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Nvidia je po poročilih ustavila proizvodnjo čipov H20 za Kitajsko, in sicer le nekaj tednov po tem, ko je dobila zeleno luč za ponovno prodajo na Kitajskem. Ta odločitev sovpada s poročili, da Nvidia razvija močnejši čip za Kitajsko, in s prizadevanji Pekinga, da bi kitajska podjetja prešla na domače čipe. Nvidia se sooča z obnovljenimi težavami na Kitajskem zaradi geopolitičnih napetosti, regulativnih ovir in vse večje konkurence domačih proizvajalcev čipov.

Po poročanju Taipei Timesa so protestniki izrazili zaskrbljenost glede ponovnega zagona jedrske elektrarne Ma-anshan, pri čemer opozarjajo na prevelika varnostna tveganja. Članek povzema stališča protestnikov in njihove argumente proti ponovnemu zagonu elektrarne.

Indijski premier Narendra Modi je ruskega predsednika Vladimirja Putina imenoval za "prijatelja", medtem ko Indija aktivno krepi odnose s Kitajsko. Ta premik v zunanji politiki se dogaja v ozadju naraščajočih trgovinskih pritiskov s strani ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Indijski svetovalec za nacionalno varnost Ajit Doval je poudaril "vzpenjajoči trend" v odnosih med Indijo in Kitajsko, kar kaže na ponovno kalibracijo zunanjih politik obeh držav.

Mjanmarska vojaška hunta je kljub siloviti državljanski vojni, ki poteka v državi, določila 28. december kot datum začetka dolgo obljubljenih volitev. Vojaško podprta volilna komisija je določila ta datum kot začetno fazo volitev, ki so prve po državnem udaru leta 2021.

V Indoneziji so državljani ob 80. obletnici neodvisnosti od nizozemske kolonialne oblasti izrazili nezadovoljstvo z vlado s protesti, na katerih so izobesili anime piratske zastave. Protesti odražajo naraščajočo frustracijo med prebivalstvom.

Srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v ZDA ni prineslo preboja glede ukrajinske krize. Medtem ko je češki zunanji minister Jan Lipavsky Putinove izjave o vojni označil za 'blebetanje', je ruska stran srečanje razglasila za zmago. Ameriška prva dama Melania Trump je Putina pozvala k izpustitvi ukrajinskih otrok. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi kmalu obiskal Washington na srečanju s Trumpom.

Indijski premier Narendra Modi je pozval državo k večji samozadostnosti, proizvodnji vsega, od gnojil do reaktivnih motorjev in EV baterij, ter obljubil zaščito kmetov v luči trgovinskega spora z Washingtonom. Modi želi, da bi Indija postala globalno proizvodno središče in zmanjšala odvisnost od uvoza, posebej zaradi napetosti s tarifami, ki jih uvaja ZDA.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil željo, da bi se po načrtovanem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Aljaski, čim prej srečal še z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, s čimer bi ustvaril trilateralno srečanje. Trump je poudaril, da bo prioriteta pogovor o ustavitvi vojne v Ukrajini. Vzporedno s tem je Zelenski opozoril Trumpa, da Putin pogosto uporablja blefiranje kot strategijo. Poleg tega je Trump izrazil željo po 15-odstotnem deležu od prodaje podjetja Nvidia na Kitajskem v zameno za dovoljenje za izvoz čipov H20.

Podaljšanje premirja med ZDA in Kitajsko je ponudilo predah svetovnim trgom in podjetjem, s čimer se je zmanjšala napetost v odnosih med državama.

Predsednik Filipinov Ferdinand Marcos mlajši je ponovil, da bi bila njegova država neizogibno vpletena v morebitno vojno glede Tajvana. Poudaril je, da si Filipini ne želijo vojne, vendar bi jih geografska bližina Tajvanu in prisotnost velikega števila filipinskih delavcev na otoku neizogibno potegnila v konflikt.

Donald Trump naj bi razmišljal o uvedbi novih carin na kitajski uvoz zaradi nakupa ruske nafte, vendar odločitev še ni bila sprejeta. Poleg tega je Trump pozval Kitajsko k povečanju nakupa ameriške soje. Medtem je že uvedel dodatno 25-odstotno tarifo na indijsko blago zaradi nakupa ruske energije, s čimer je carina za indijsko blago narasla na 50%.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru s CNBC izjavil, da bo tajvansko podjetje TSMC v ZDA vložilo 300 milijard dolarjev za izgradnjo tovarn čipov, pri čemer naj bi bil primarni cilj naložbe Arizona. TSMC naj bi v Arizoni zgradil šest novih tovarn za proizvodnjo čipov s 165 milijardami dolarjev neposrednih tujih naložb. Trump je tudi dejal, da je Japonska obljubila 550 milijard dolarjev, ki jih lahko ZDA poljubno porabijo.

Oblasti v Hong Kongu so zaostrile ukrepe proti 16 aktivistom, ki delujejo v tujini. Odvzem potnih listov in prepoved finančne podpore naj bi omejila njihovo delovanje in vpliv. Ukrep je bil sprejet v ponedeljek in predstavlja nadaljevanje zatiranja opozicije in drugače mislečih v Hong Kongu.

Tajvan se aktivno pogaja z Združenimi državami Amerike, da bi znižal začasno 20-odstotno carino na tajvanski uvoz, ki jo je nedavno napovedal Washington. Predsednik Lai Ching-te je izrazil prizadevanja za dosego ugodnejše carinske stopnje. Tajvan, pomemben svetovni proizvajalec čipov, želi znižati carinsko breme.

Donald Trump je podpisal izvršni ukaz o uvedbi vzajemnih carin, pri čemer se te gibljejo med 10 % in 41 %. Najvišja tarifa je bila določena za Sirijo (41 %), sledita ji Laos in Mjanmar (40 %). Za Tajvan je bila tarifa sprva znižana iz 32 % na 20 %, vendar pa ameriška carina (CBP) napoveduje dodatnih 40 % dajatev in kazni za podjetja, ki perejo poreklo blaga prek tretjih držav. KPMG opozarja podjetja na pomembnost transparentnosti dobavnih verig.

Tajvan je zaključil pogovore z ZDA o tarifnih tehničnostih in dosegel soglasje o vprašanjih, kot so netarifne trgovinske ovire. Izid pogovorov je odvisen od odločitve ZDA, ki jo Tajvan pričakuje kmalu.