APDEJT.si

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z brazilskim predsednikom Lulo de Silvo ponovno poudaril podporo Braziliji proti 'enostranskemu ustrahovanju' in izpostavil, da je to najboljši trenutek v zgodovini odnosov med državama. Voditelja sta poudarila zavezništvo med Kitajsko in Brazilijo kot zgled avtonomije na globalnem jugu in se zavzela za krepitev sodelovanja na področjih trgovine, energetike in tehnologije.

ZDA in Kitajska sta po pogajanjih v Ženevi, Londonu in Stockholmu podaljšali premirje v trgovinskem sporu za dodatnih 90 dni. Ta dogovor je pozitivno vplival na mednarodne borze, še posebej na azijske trge, in pomiril trge.

V Venezueli so odbori za človekove pravice, povezani s chavizmom, zahtevali izpustitev aktivistke Marthe Grajales, ki je bila aretirana po udeležbi na protestu pred sedežem ZN v Caracasu. Visoki komisar ZN za človekove pravice, Volker Türk, je prav tako pozval k njeni takojšnji izpustitvi. Grajalesovi očitajo tri kazniva dejanja.

V Venezueli je tožilstvo potrdilo aretacijo aktivistke za človekove pravice Marthe Grajales, ki jo obtožujejo spodbujanja sovraštva, zarote s tujimi vladami in združevanja. Aretacijo je zahtevalo zaradi njenih dejanj proti venezuelskim institucijam in miru republike. Sodišča so zavrnila habeas corpus, ki bi razkril lokacijo Grajalesove.

Venezuela je ponovila, da ne bo priznala nobene odločitve Meddržavnega sodišča (CIJ) glede ozemeljskega spora z Gvajano glede regije Esequibo, bogate z nafto. Podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da Gvajana poskuša ponoviti Pariško arbitražo. Venezuela vztraja, da je edini veljavni mehanizem za rešitev spora Ženevski sporazum iz leta 1966. Venezuelska vlada je CIJ predložila dodatne dokaze o svoji suverenosti nad Esequibom.

Venezuela je predložila Meddržavnemu sodišču (CIJ) nov dokument, ki vsebuje dodatne dokaze o zgodovinski resnici glede ozemlja Gvajane Essequibe. Vlada Venezuele je poudarila, da ne bo priznala nobene odločitve CIJ v zvezi s tem ozemeljskim sporom z Gvajano. Predložitev dokumenta ne pomeni priznanja pristojnosti CIJ v tem sporu.

Perujska politična voditeljica Keiko Fujimori je obtožila kolumbijskega predsednika Gustava Petroja, da si je izmislil konflikt s Perujem. Fujimorijeva je izjavila, da si je Petro izmislil konflikt, potem ko je zahteval otok v Amazoniji blizu meje za svojo državo, in ga označila za "gverilca". Dodala je še, da se Petro ne bi smel vmešavati v zadeve Peruja, saj vedo, kako se boriti in premagati teror.

Mariana González, hči venezuelskega opozicijskega voditelja Edmunda Gonzaleza Urrutie, je ponovila zahtevo po komunikaciji s svojim možem Rafaelom Tudaresom, ki je v priporu že 215 dni. González je izrazila zaskrbljenost, ker njenemu možu ni dovoljeno komunicirati z zunanjim svetom in ne ve, kje ga zadržujejo, kar ocenjuje kot prisilno izginotje. Tudares je po njenih besedah arbitrarno pridržan.

Greta Thunberg je napovedala novo humanitarno floto, ki bo plula proti Gazi z namenom dostave pomoči. Spomnimo, Thunbergova je bila del Flotilje svobode, ki jo je izraelska vojska prestregla junija 2010.

Papež Frančišek je pozval svetovne voditelje, naj se zavedajo svoje odgovornosti za posledice svojih odločitev na prebivalstvo. Pozval jih je, naj ne ignorirajo potreb najbolj ranljivih in univerzalne želje po miru. Njegov poziv je sledil nedeljski molitvi angelusa na Trgu svetega Petra.

Papež Leon XIV. je ponovil svojo zaskrbljenost glede humanitarne krize na Haitiju in pozval k takojšnji izpustitvi talcev. Poudaril je potrebo po pomoči mednarodne skupnosti, da bi Haićani lahko živeli v miru.

NASA želi pospešiti izgradnjo električnega omrežja na Luni, da bi ZDA prehitele Kitajsko in Rusijo. Vendar pa so se pojavile tudi kritike, ki načrte o jedrskem reaktorju na Luni ocenjujejo kot nevarno motnjo.

Ameriški predsednik Donald Trump je priznal, da je delavce migrante, ki jih izganja v sklopu svoje migracijske politike, težko nadomestiti, še posebej v nekaterih sektorjih, kot je kmetijstvo. Razmišlja o legalizaciji statusa delavcev migrantov v kmetijstvu, saj meni, da so tujci bolj primerni za to delo kot Američani iz mestnih središč. Razpravljajo o tem, kako zadovoljiti potrebe kmetov po migrantski delovni sili, ne da bi to izgledalo kot amnestija za nezakonite priseljence.

Kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez je obsodil sovražnost protikubanskih politikov v Združenih državah Amerike do kubanskih migrantov, ki ohranjajo vezi s svojo domovino. Opozoril je na preklic začasnega pravnega statusa za več kot 350.000 Kubancev, Haitijcev, Nikaragovcev in Venezuelcev s strani Trumpove administracije. Hkrati pa kubansko-ameriški podjetnik Michael B. Fernández v Miamiju vodi milijonsko kampanjo za podporo migrantom in kritiko migracijskih politik Trumpa.

Trumpova administracija je objavila seznam jurisdikcij, ki jih obravnava kot "zatočišča" za migrante, in jih želi kaznovati zaradi domnevnega oviranja izvajanja migracijskih zakonov. Na seznamu je tudi Kalifornija, vendar ne vključuje okrožja Los Angeles, ampak mesto Los Angeles. Države, ki se razglašajo za zatočišča za migrante, kot razlog navajajo pomanjkanje sredstev za pomoč agentom ICE.

Mehiške oblasti so v Chiapasu aretirale Luisa Garcío Villagrána, znanega aktivista in zagovornika migrantov, tik pred pohodom migrantov od Tapachule do Ciudad de México. Oblasti so potrdile aretacijo.

Mednarodna sindikalna zveza (CSI) je Venezuelo uvrstila med države z najslabšimi delavskimi pravicami, in sicer na 5. stopnjo Indeksa globalnih pravic (IGD) 2025. Ta kategorija vključuje države, kjer delavci ne morejo svobodno uveljavljati svojih pravic. Indeks poudarja, da v Venezueli obstaja sistematično kršenje delavskih pravic v okolju zatiranja in odsotnosti temeljnih jamstev.

V Hirošimi je potekala slovesnost ob 80. obletnici atomskega bombardiranja, na kateri se je zbralo rekordnih 120 držav in regij, vključno z Izraelom, Palestino in Ukrajino. Rusija se dogodka ni udeležila že drugo leto zapored. Dogodek je bil namenjen pošiljanju močnega protijedrskega sporočila svetu.

Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je javno objavil sedem vprašanj, ki jih namerava predložiti državljanom na referendumu. Predlagane spremembe vključujejo delne reforme in dopolnila ustave, med drugim tudi možnost, da se odpravi prepoved vzpostavitve tujih vojaških baz v Ekvadorju. Vlada upa, da bo referendum izveden decembra, po prejemu odobritve ustavnega sodišča.

Francosko-britanski sporazum o izmenjavi migrantov, ki sta ga julija napovedala britanski premier Keir Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron, je začel veljati. Cilj sporazuma je odvračanje od prečkanja Rokavskega preliva s plovili, ki jih organizirajo tihotapci.