APDEJT.si

Pred nedeljskimi volitvami 27. julija je Vlada Republike Kolumbije razglasila "suhi zakon", ki prepoveduje prodajo in distribucijo alkoholnih pijač po vsej državi od polnoči v petek. Poleg tega je začela veljati tudi prepoved nošenja strelnega orožja in hladnega orožja. Ti ukrepi so del varnostnih ukrepov za zagotovitev mirnega poteka volitev.

Državni volilni svet (CNE) je uradno pozdravil mednarodne opazovalce, ki bodo spremljali občinske volitve in nacionalno posvetovanje, ki bosta potekala 27. julija. CNE je prav tako napovedal, da je pripravljen na volilni dan, na katerem bodo državljani volili 335 županov in več kot 2.400 občinskih svetnikov.

Trumpova administracija je okrepila svojo politiko do priseljencev z odredbo o namestitvi elektronskih zapestnic za 180.000 migrantov, predvsem najstnikov, ki niso v spremstvu staršev v ZDA. Prav tako so povečali število aretacij, s ciljem 3000 aretacij dnevno. Med posebej izpostavljenimi skupinami so tudi priseljenski otroci, proti katerim naj bi bile usmerjene nove deportacijske strategije.

Čilska policija je aretirala šest venezuelskih državljanov, od tega jih je pet nezakonito bivalo v državi, zaradi domnevne vpletenosti v dve ugrabitvi, ki sta se zgodili letos. Med prijetimi je Ansoni Morales, nekdanji član venezuelskega poveljstva za boj proti izsiljevanju in ugrabitvam. Medtem je v venezuelski zvezni državi Yaracuy uspelo policiji preprečiti ugrabitev dveh kmetijskih proizvajalcev in rešiti ukradeno živino.

Nevladna organizacija Foro Penal je posodobila svojo evidenco političnih zapornikov v Venezueli na 853 oseb. Do 21. julija je bilo v državi zaprtih 759 moških, 94 žensk in štirje mladoletniki, predvsem zaradi političnih motivov. Posodobitev podatkov je sledila nedavnim izpustitvam 10 ameriških državljanov.

Združene države so obtožile Hamas, da je prekinil pogajanja o premirju v Gazi, in pozvale Izrael, naj "dokonča delo", ki ga je začel z vstopom v centralni del Gaze. Medtem je izraelski zunanji minister ostro kritiziral odločitev francoskega predsednika Macrona, češ da je ta "nagrada za Hamas" in "poskus vsiliti Izraelu grožnjo njegovi varnosti".

Administracija predsednika Trumpa je ameriškemu naftnemu podjetju Chevron izdala novo dovoljenje, ki mu omogoča ponovni začetek naftnih operacij in uvoza nafte iz Venezuele v ZDA. Ta poteza predstavlja pomemben premik v ameriški politiki do Venezuele.

Donald Trump je ponovno kritiziral Hamas, češ da ne želijo dogovora, in dvomil v pomen francoskega predsednika Macrona ter pogajanj z EU. Medtem je število smrtnih žrtev v Gazi zaradi izraelskih napadov po podatkih Hamasa doseglo 59.676, kar je posledica uničujoče ofenzive, ki je prizadela dostop do hrane, zdravstva in varnih zatočišč. Več kot 70 % žrtev naj bi bilo civilistov. Ameriška ambasada v Libiji je zanikala govorice o načrtih za preselitev Palestincev iz Gaze v Libijo, ki so se pojavile po obisku ameriškega odposlanca. Argentinski intelektualci in pisatelji izražajo zaskrbljenost in kritizirajo mednarodno skupnost zaradi "masovne lakote" v Gazi in neukrepanja ob konfliktu, ki se je zaostril po napadu Hamasa oktobra 2023.

Venezuelska vlada je pred volitvami 27. julija uvedla stroge ukrepe, vključno z zaprtjem meja in "surovo" zakonodajo, ki prepoveduje prodajo alkohola. Te ukrepe, objavljene v uradnem listu, naj bi zagotovili red med volilnim procesom. Več kot 380.000 varnostnikov bo nadziralo izvajanje teh določb. Obenem je opazovalec Nicanor Moscoso izrazil optimizem glede volilne udeležbe, češ da Venezuela "daje zgled vsem državam".

Podjetje PDVSA se pripravlja na ponovno delo v skupnih podvigih pod pogoji, podobnimi dovoljenjem administracije Bidna. Politični voditelj Henrique Capriles Radonski je ponovno odprtje operacij Chevron v Venezueli označil kot "dobro novico". Kolumbija in Venezuela sta podpisali memorandum o soglasju za vzpostavitev prve dvonacionalne gospodarske cone na svoji meji, kar je podprl tudi venezuelski podpredsednik.

Vlada predsednika Nicolása Madura je ostro obsodila izraelska vojna dejanja v Gazi in pozvala k ukrepom Združenih narodov. Medtem je venezuelski državni tožilec razkril, da so bili venezuelski državljani, pridržani v Salvadorju v centru CECOT, deležni mučenja in zlorab.

Venezuela je v novi fazi načrta "Vrnitev domov" (Plan Vuelta a la Patria) iz tujine že vrnila 9.276 državljanov. Poleg tega je Venezuala napovedala ponovno vzpostavitev letov iz Bolivije z namenom repatriacije migrantov, ki so obtičali v Peruju in Čilu, pri čemer želijo zagotoviti polno zasedenost letal.

Iran in tri evropske države (Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo) so v Istanbulu zaključili prva pogajanja o iranskem jedrskem programu po vojni z Izraelom junija. Pogovori so se osredotočali na morebitno ponovno uveljavitev sankcij ZN proti Iranu, predvidenih v sporazumu iz leta 2015, ki omogoča obnovo kazenskih ukrepov v primeru neupoštevanja dogovora.

Venezuelska vlada, pod vodstvom predsednika Nicolása Madura, krepi prizadevanja za izboljšanje elektroenergetskega sistema v zvezni državi Trujillo. Minister za električno energijo, Jorge Márquez, je potrdil napredek med inšpekcijskim obiskom, s čimer se nadaljujejo dela na posodobitvi in krepitvi energetske infrastrukture v regiji.

Vrhovno sodišče (TSJ) je v svoji centrali v Caracasu vzpostavilo situacijsko sobo za spremljanje občinskih volitev, ki bodo potekale v nedeljo, 27. julija. Predsednica Vrhovnega sodišča, magistratka Carys, je sporočila, da je bila še ena takšna soba vzpostavljena tudi na vodstvu sodne uprave. Ta poteza naj bi omogočila učinkovito spremljanje volilnega procesa.

Bela hiša je ostro obsodila animirano serijo South Park zaradi nedavnega epizoda, imenovanega "Sermon on the Mount", ki je vseboval satiričen prikaz predsednika ZDA Donalda Trumpa. Epizoda je prikazala Trumpovo verzijo, ustvarjeno z umetno inteligenco, ki poskuša vzpostaviti spolni odnos z Luciferjem, medtem ko se slečen potika po puščavi. Bela hiša je serijo označila za "program četrte kategorije".

Predsednik Ekvadorja Daniel Noboa je z odlokom zmanjšal število ministrstev s 20 na 14 in število sekretariatov s 9 na 3. Poleg tega je bilo odpuščenih 5.000 javnih uslužbencev iz različnih izvršnih institucij in Ekvadorskega zavoda za socialno varnost (IESS). Vlada je odpuščanja utemeljila s "posodobitvijo in učinkovitostjo države", pri čemer je poudarila, da niso neposredno povezana z drugimi nedavnimi odpuščanji.

Papež Leon XIV. je v svojem sporočilu za Svetovni dan migrantov in beguncev izpostavil migrante in begunce kot simbola vere in upanja v svetu, ki ga zaznamujejo konflikti in nesolidarnost. Opozoril je na nevarnosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe, oboroževalna tekma in pomanjkanje globalne solidarnosti, ter pozval k njihovemu priznanju v času vojn in krivic.

Kremlj je izrazil dvom o možnosti, da bi Rusija in Ukrajina dosegli sporazum v času, ki ga je postavil Trump, saj so stališča obeh strani "diametralno nasprotna". Zaradi tega naj bi bil vrh Putin-Zelenski v avgustu malo verjeten. Poleg tega je Kremlj opozoril na dejanja Natovih sil, ki naj bi simulirala obsežno agresijo proti Rusiji, vključno s stalnim opazovanjem podmornic v bližini ruskih meja.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da napoved francoskega priznanja Palestine "nič ne pomeni" in "ne bo ničesar spremenila". Emmanuel Macron je sicer potrdil, da bo Francija uradno priznala Palestino kot državo zaradi "zgodovinske zavezanosti" pravičnemu miru.