APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi odobril podjetju Chevron ponovno zagon omejenih naftnih operacij v Venezueli, kar predstavlja zasuk v ameriški politiki do države. Odločitev naj bi sledila pogajanjem med Washingtonom in Caracasa, ki so vključevala izmenjavo zaprtih državljanov. Venezuelanski predsednik Nicolás Maduro je potrdil, da je Chevron prejel licenco za nadaljevanje delovanja v državi in napovedal vzpostavitev delovnih skupin za ponovno aktivacijo operacij. Medtem ko je Kolumbija razdeljena glede predloga za binacionalno gospodarsko območje z Venezuelo, Maduro sicer praznuje 20. obletnico medijske hiše TeleSUR in napoveduje gospodarsko rast Venezuele do leta 2025.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je vložila tožbo zoper mesto New York zaradi njegovih politik »svobodnega mesta« (sanctuary city). Vlada trdi, da te politike ovirajo zvezno izvrševanje imigracijskih zakonov in so prispevale k nedavnemu streljanju na carinskega uslužbenca. Tožba, ki jo je vložilo Ministrstvo za pravosodje, obtožuje mestne oblasti, da sodelujejo pri zaščiti migrantov in diskriminirajo varnostne sile. New York je namreč eno od tako imenovanih »svobodnih mest«, kjer policija lahko zavrne sodelovanje s predstavniki imigracijskih oblasti, če nimajo sodnega naloga ali naloga za aretacijo.

V petek, 24. julija, je na mednarodno letališče Simón Bolívar v Maiquetí priletelo 50. letalo v okviru vladnega načrta "Vrnitev domov", s katerim se je v domovino vrnilo 319 venezuelskih državljanov iz Mehike. Načrt, ki je bil vzpostavljen leta 2018, je namenjen podpori Venezuelcem v tujini.

Ameriški Urad za priseljevanje in carinsko izvrševanje (ICE) je naročil nadzor z elektronskimi napravami, kot so GPS sledilne zapestnice ali gleženjske/ročne zapestnice, za več kot 180.000 migrantov v okviru programa za spremljanje. Nova uredba, ki jo je notranji memorandum namenil vsem udeležencem programa, predvideva obvezno namestitev naprav, razen v posebnih primerih, kot je nosečnost, kjer se bodo uporabile ročne zapestnice.

Kolumbija in Venezuela sta podpisali memorandum o soglasju za vzpostavitev "binacionalnega območja miru, enotnosti in razvoja" ob njuni skupni meji. Ta pobuda je naletela na ostro kritiko s strani nekdanjega kolumbijskega predsednika Álvara Uribeja, ki jo je označil za "nesprejemljivo" in kot korak k "izročitvi države mednarodni kriminaliteti". Uribe je zlasti izrazil svoje nasprotovanje dogovoru o ustanovitvi obmejnega gospodarskega območja, ki ga je sklenila sedanja vlada.

Brazilian companies, including motor manufacturer Weg, are exploring strategies to circumvent the 50% tariffs announced by US President Donald Trump on Brazilian products, slated to take effect on August 1st. Weg is considering relocating export routes to mitigate the financial impact. Meanwhile, Brazilian President Lula da Silva has vowed to protect Brazil's interests, stating that "no one puts their hands on Brazil." He also proposed strengthening bilateral trade with Mexico in response to the trade uncertainties, without directly mentioning Trump's measures. Lula further criticized former President Bolsonaro and his son regarding the sanctions, implying Bolsonaro would face consequences for his actions.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je družbi Chevron dovolila, da ponovno začne z dejavnostmi črpanja nafte v Venezueli. Po poročanju Wall Street Journala naj bi v okviru dogovora z venezuelsko vlado pod vodstvom Nelsona Madura, Chevron prejel dovoljenje za ponovno vzpostavitev svojih operacij naftne ekstrakcije v državi. Ta odločitev predstavlja premik v ameriški politiki do Venezuele.

Med občinskimi volitvami v Táchiri bo izvoljenih 222 funkcionarjev, pri čemer bo 2.500 tehničnih uslužbencev CNE skrbelo za nemoten potek procesa. Kampanja se je zaključila ta četrtek, pred volitvami 27. julija, na katerih se pričakuje udeležbo več kot 21 milijonov volivcev, ki bodo izbirali med župani in občinskimi svetniki. Stranki AD in MPV pozivata državljane k udeležbi na volitvah, saj menita, da je to edina demokratična pot. Medtem je Jurado Electoral Especial Arequipa obravnaval 486 primerov kršitev, povezanih z volilno kampanjo leta 2026.

Voditelji Evropske unije, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Sveta EU Charles Michel, so se srečali s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Slednji je pozval EU k večjemu medsebojnemu zaupanju, še posebej v luči naraščajočih geopolitičnih napetosti. Xi je poudaril, da so odnosi med Kitajsko in EU v kritičnem trenutku ter je Evropo pozval k strateško pravilnim odločitvam, ki naj se ne bi preveč nagibale k interesom ZDA. Srečanje je potekalo v kontekstu pritiskov EU na Kitajsko glede njene vloge v konfliktu z Rusijo.

Izraelski minister za dediščino Amihai Ben-Eliyahu je izjavil, da bo celotna Gaza postala judovska in da ni treba skrbeti za lakoto. Poudaril je, da nobena država ne hrani svojih sovražnikov in da je cilj izgnati Palestince. Premier Benjamin Netanyahu pa je ponovil, da Izrael ne bo sprejel pogojev za predajo Hamasa. Medtem so palestinske oblasti označile izraelsko pripojitev Zahodnega brega za vojno napoved, Evropska komisija pa je to označila za nezakonito dejanje, ki krši mednarodno pravo.

Venezuela je 24. julija obeležila 242. obletnico rojstva Simona Bolivarja. Velelani predsednik Nicolas Maduro je poudaril Bolivarjevo vizijo združitve latinskoameriških narodov v eno nacijo, kar je opisal kot navdih za druge voditelje, kot je Sandino. Slovesnosti so se udeležile najvišje državne oblasti, ki so se zbrale pred Panteonom narodov v Caracasu, da bi izrazile čast "očetu domovine".

Venezuelaski predsednik Nicolás Maduro je državljane pozval k udeležbi na volitvah, medtem ko opozicijska stranka Vente Venezuela zagovarja bojkot. Medtem je bil potrjen neposreden dialog med ZDA in Venezuelo, ki je omogočil ponovno vzpostavitev nekaterih letalskih povezav. Podjetje Repsol nadaljuje pogovore z ameriško administracijo, da bi lahko unovčilo svojo proizvodnjo v državi. Vzporedno naj bi se nekdanji politik Edmundo González pogajal za svoj povratek v Venezuelo.

Objavljen je bil jutranji povzetek novic za četrtek, 24. julij 2025, kot poročajo iz Proceso Digital.

Venezuelas je potrdil vrnitev 252 državljanov iz Salvadorja, med katerimi naj ne bi bilo članov tolpe Tren de Aragua. Minister je potrdil, da ima sedem vrnjenih Venezuelcev resne kazenske kartoteke. Med vrnjenimi je bil tudi Andry Hernández, 33-letni vizažist, ki je bil štiri mesece zaprt v Salvadorju in trdi, da je bil žrtev spolnega nasilja v zaporu. Hernández se je po vrnitvi ponovno združil s svojo družino.

Kneset, izraelski parlament, je potrdil simbolno resolucijo v podporo pripojitvi Zahodnega brega. Ta poteza nima pravnih posledic, čeprav je bil Zahodni breg že nezakonito zaseden v skladu z mednarodnim pravom. "The Times of Israel" je poročal o tej simbolični odločitvi, ki je bila sprejeta na zasedanju parlamenta.

Ukrajina je zabeležila prve večje proteste proti vladi predsednika Volodimirja Zelenskega od začetka ruske invazije pred več kot tremi leti. Protesti so izbruhnili kot posledica splošnega ogorčenja nad potezo predsednika, ki naj bi po mnenju strokovnjakov oslabila neodvisnost protikorupcijskih organov. Parlament je namreč potrdil pobudo, ki naj bi omejila delovanje agencij za boj proti korupciji, kar je sprožilo kritike in demonstracije v Kijevu.

María Corina Machado se je ob dvomesečnici prijetja Juana Pabla Guanipa obrnil nanj s podpornim sporočilom, v katerem ga je pohvalila kot junaka, ki je dal vse za svobodo Venezuele. Kljub osebnim težavam je Machadojeva poudarila, da je Guanipa nadaljeval svoje delo za svobodo države, tudi v času najhujšega zatiranja. Guanipa, ki je tesno sodeloval z vodjo opozicije, je bil pridržan 23. maja.

Gubernator Monagasa, Ernesto Luna, je napovedal celovito obnovo 4,2 kilometra avenije Cruz Peraza v Maturínu. Dela, ki bodo zajemala vzdrževanje kanalizacije, sanitarno ureditev, izboljšanje odvodnjavanja in asfaltiranje, se bodo pričela 15. avgusta. Ta obnova bo prinesla koristi več sto družinam in mimoidočim, ki uporabljajo to pomembno prometno žilo.

Delavci naftne industrije so v Hiši kulture v Tembladorju izrazili podporo kandidaturi Carlosa Requene za župana občine Libertador ter njegovi listi kandidatov za občinske svetnike. Dogodek, ki se je odvil pred številnimi zaposlenimi v PDVSA, je poudaril zavezanost naftnega sektorja k Requenovi kampanji.

Volilni strokovnjak José Rafael Rincón je ocenil, da se bo volitev v občini Iribarren, zvezna država Lara, 27. julija udeležilo med 220.000 in 250.000 volivcev, kar predstavlja povečanje v primerjavi s prejšnjimi regionalnimi volitvami. Kandidat za župana občine Iribarren, Henri Falcón, je ob zaključku svoje volilne kampanje izjavil, da bodo volivci izbirali med napredkom in kaosom, s čimer je poudaril pomen prihajajočih volitev.